POLETNA PISARNA / SUMMER OFFICE

Kot sem že obljubila, je čas da razkrijem svojo novo poletno pisarno.

Naše stanovanje ni ravno pretirano veliko, pa še mansardno je. In kar nas je trenutno pet, prostor pa si delimo s tremi računalniki, dvema šivalnima strojema, likalno desko in šiviljsko lutko, veslaško napravo, vsaj tremi dojenčki, množico plišastih igrač in konkretnim številom škatel z lego kockami (poleg vsega ostalega), je prostora lahko hitro premalo. Predvsem pa včasih zmanjka kakšna "luknja" kamor bi se človek umaknil ali zatekel po malo miru.
Zadnjih nekaj let imamo v uporabi še balkon, ki ga nismo uporabljali za kaj dosti drugega kot za sušenje perila. Ob zadnjem obisku priljubljene Švedske trgovine preko meje, sem po dooooolgem razmišljanju in razpravljanju kupila lesene plošče za oblaganje balkonskih tal in tako je naš balkon dobil novo, dosti bolj privlačno podobo.

Bila sem celo tako pridna, da sem naredila posnetke PREJ in POTEM.

As I promised, it's time to reveal my new summer office.

Our apartment is not particularly large, and partially in the attic. There is five of us living here, but we share our living space with three computers, two sewing machines, ironing board and dressmaking dummy, rowing machine, at least three babies, a large amount of plush toys, and quite a few boxes of LEGO blocks (in addition to everything else). As you can imagine there is quickly not enough space for everything and everyone. Sometimes you need a place to hide and there isn't any.

Few years ago we acquired balcony but haven't used it for much more then hanging our laundry to dry. At my last visit to the popular Swedish store across the border, I bought (after a lot of thoughts and discussions) wood panels for balcony floor. And so our balcony got a new, much more attractive appearance.

I even remembered to take BEFORE and AFTER pictures.

PREJ / BEFORE

POTEM / AFTER

Na žalost od prenove balkona vreme ni ravno omogočalo posedanja v prelepem okolju, ampak glede na to, da se je začel že prvi poletni mesec, čakam nove priložnosti. Takrat pa izpod strehe potegnem klopco, na mizico pripravim pijačo in UŽIVAM.

Trenutno se ukvarjam z mislijo kako na balkon postavit šivalne stroje. Ampak verjetno že rahlo pretiravam, a ne?

Kje se bo pa po novem sušilo perilo, pa tudi še ne vem.

Unfortunately, after the renovation of the balcony the weather is not exactly allowing me to sit end enjoy the beautiful surroundings, but hopefully the summer is jut around the corner (it is already June). When it warms up a little bit, I will pull the bench from under the roof, prepare the table and enjoy a drink.

I am trying to think of a way to bring my sewing machines out, but I am probably slightly exaggerating, or am I not?

I also haven't figured out where we will hang our laundry now.

KONČNO / FINALLY

Z obžalovanjem moram priznati, da je od zadnje objave minilo toliko časa, da moram kar malo pomislit kako se zadevam streže.

V zadnjem času je bilo zalo naporno obdobje (hm, če pomislim, kdaj pa ni) in bila sem tako fizično kot psihično zelo utrujena. Kljub vsemu mi je uspelo kar nekaj narediti in ustvariti, ampak zvečer, ko je ponavadi moj čas za objave na blogu, pa mi je zmanjkalo štrene. Ne samo, da nisem bila sposobna tvoriti stavkov, ampak sem ponavadi ob devetih zvečer že spala.

Prejšnji teden pa se je zgodilo nekaj tako pomembnega, da se moram pohvaliti tudi tukaj. Zadeva sicer ni idealna, je daleč od tistega kar bi imela in še dlje od mojih sanj, ampak začetek je pa vseeno.

Imam namreč svojo MIZO. 

To je bila že zelo dolgo moja želja, ki pa se ni in ni hotela uresničiti. V pripravi je načrt za še eno mizo, v temnem kotičku mansarde, trenutna pa je dobila mesto na prehodu iz kuhinje v dnevno sobo, točno ob oknu. Kaj hočem lepšega. 

Zdaj pa novim zmagam naproti!

P.S. To objavo sem napisala v svoji "poletni pisarni", ki jo bom razkrila v naslednji objavi.

Sadly I have to admit that it has been almost two month since my last post.

These two months were really exhausting (um, if I think about it, which month is not) and I was both physically and mentally very tired. Nevertheless, I managed to do quite a few things and create some stuff, but in the evenings when it is usually my time to post on the blog, I was so ran down that I was not able to produce sentences and was usually asleep by nine o'clock.

Last week something happened, something so important that I have to share it here. The thing is far from ideal, it is not at all what I would like to have even further from my dreams, but it is a start anyway.

I have my own DESK.

This has been on my wish list for a very long time, but somehow it did not happen. We also have a plan for another table in a dark corner of our living room (tucked under the roof).

My brand new desk is placed between the kitchen and the living room, right next to a window. What would I want more?

Now let's get busy!

P.S. This post was written in my "summer office". Wait for the next post.

MEDENJAKI / GINGERBREADS

Meglena, cedeča decembrska nedelja.

Ni bolj primernega opravila kot krašenje medenjakov. In prav to sem počela z Manumajčicama.

Foggy, rainy Sunday in December.

There is nothing better to do than decorating gingerbreads. And that's exactly what I did with Manugirls.

INVENTURA / INVENTORY

Za nami je prvi del poletnih počitnic.


Otroci so preživeli en teden v naših nebesih, midva pa na žalost malo manj.
Skupaj pa smo deset dni čofotali na morju.

So, the first part of our summer vacation is over.


The kids spent one week at our haven, me and my husband unfortunately a little less.
But we spent ten days together splashing at the sea.

Že pred odhodom na morje smo začeli urejati sobico za Manumajčka, da bo imel malo miru in da bomo Manumajčici preselili skupaj.
Tak projekt pa seveda sproži verižno reakcijo - če smo hoteli sprazniti omaro za Manumajčkove stvari, jo je bilo potrebno pospraviti, da smo jo lahko pospravili, je bilo potrebno nekaj stvari odnesti v garažo, da smo te stvari lahko pospravili v garažo je bilo potrebno pospraviti garažo.
In tako smo se lotili velikega (res velikega) projekta pospravljanja garaže, kar ni bilo storjeno že kar nekaj časa. Začetek projekta pa je seveda pomenil tudi izlet do velike skandinavske trgovine po police.

Before we left we started preparing our smallest room for Manuma-son, so he could have some peace and quiet and we could move the girls together.

This project triggered a chain reaction – if we wanted to empty the closet for Manuma-son's belongings, we had to move some things in to the garage. If we wanted to put those things in to the garage, we had to clean it up.

So we started this big (really big) project of cleaning up the garage, which wasn’t done for quite some time. Starting this project also meant a trip to a well known Scandinavian store to get some shelves.

Prvotno stanje garaže sem na žalost pozabila fotografirati, ampak takole je izgledalo naše dvorišče, ko smo ven znosili večino vsebine:

Unfortunately I forgot to take a "before" picture, but that is how our backyard looked whit almost all the contents from our garage:

Po dveh zelo trdega dela in skrbnega razvrščanja pa sem več kot navdušena nad novim izgledom naše garaže.


After two days of hard labor and careful sorting I am more than pleased with the outcome.

Brez voznega parka / Without all the "vehicles"

Končni izgled / Final result

Uspešnost te akcije mi je dala zagon in padla je odločitev, da v letošnjem poletju izvedemo inventuro v vseh prostorih našega brloga ter pregledamo in obrnemo vsak predal in omaro.

Držite pesti, da nam ne zmanjka zagona.

The success of this action gave me an idea to do an inventory in every room in our apartment and that there will be no shelves or drawers unturned.

Let’s hope we pull it through!

ČAS ZA RAZMISLEK

Po obeh nedeljskih objavah (obe sta vsebovali recept) sem se zamislila. Ali res samo še kuham oziroma pečem in izpod mojih rok zadnje čase ne pride nič drugega kot hrana? Me mora začeti skrbet za našo linijo ali naj me mogoče skrbi kaj drugega?

Prišla sem do zaključka, da jesti moramo tako ali tako in če je dobro in pestro ni s tem nič narobe.
Prišla pa sem še do drugega zaključka - v kuhinji preživim veliko časa, ker rada kuham in pečem po drugi strani pa tudi zato, ker je kuhinja edini prostor v stanovanju, ki je resnično moj in samo moj, čeprav je majhen (no ja, pospravljanje z veseljem prepustim tudi komu drugemu).
Za drugo ustvarjanje pa mi primanjkuje prostora. Pred časom sem si priborila omarico, kjer imam pospravljenega kar nekaj materiala, manjka pa mi miza. Še bolje, velika miza.
Trenutno vrezujem obleke na tleh, šivalni stroj ima stalno mesto na tleh ob kuhinjski mizi, kadar je v akciji, pa se preseli na kuhinjsko mizo. To pa pomeni pospravljanje za vsak obrok in ponovno postavljanje po obroku. Logična posledica tega je, da se takšnih podvigov lotevam samo ob lenih vikendih in praznikih. Če je na voljo samo pol urice, se tak podvig seveda ne obnese in zato izpod mojih rok pride manj kot bi si želela.

In tako pridemo do želja.

Ja, jih je nekaj. Večina jih je povezanih s prostorom in denarjem, tako da bo potrebno še malo potrpeti.
Bi bila pa zelo dobrodošla miza, ki bi bila namenjena ustvarjanju.
Soba za te namene bi bila še boljša, ampak to je že znanstvena fantastika, saj vanjo ne bi imela časa vstopit, če pa bi, pa tam ne bi imela miru. Zato je v dani situaciji moj cilj miza nekje med kuhinjo in dnevno sobo. Tako bi imela na dosegu roke kuhinjo (če med šivanjem še hitro kaj skuham ali potešim otroško lakoto) in otroke, ki so trenutno še v takih starostih, da me rabijo vsakih pet minut in si še želijo moje družbe.

Ker pa trenutno o tem lahko samo sanjam, bo potrebno še vedno loviti redke trenutke, kot se je ponudil ta teden na praznični ponedeljek.

Najprej sem prenovila premajhne žabice z dodatkom elastičnega traku:

PREJ

POTEM

Druga stvar na spisku je bil še drugi način izdelovanja rožic (vrtnic) iz traku:

Nato sem dokončala krilo, ki je na svoj trenutek čakalo že od jeseni. Seveda je volneno, zimsko krilo, tako da bo na premiero verjetno čakalo še nekaj mesecev. Pa tudi slik še ni.


Zadnji ponedeljkov izdelek, pa je bila domača naloga za Manumajčico št.2. V vrtcu smo namreč dobili nalogo izdelati lutko iz kuhalnice.

In tole je naša ponosna lepotica:

PRENOVA V POL URE

Danes je bil dan, ko sem imela po dveh dneh zelo slabega počutja spet malo več energije.
Tako sem se lotila nujnih šiviljskih projektov - sešila sem si dvoje "jazz pants", ki so moja najljubša domača oprava. Prejšnja runda - modre in vijolične - je stara že nekaj let in počasi začenjajo razpadati, zato je bilo nujno, da se na novo opremim. Tako so nastale ene vinsko rdeče iz bombažnega jerseya in ene temno zelene in bambusovega jerseya. Bambusov jersey sem uporabila prvič in moram priznati, da je zelo prijeten. Kako se bo pa obnesel dolgoročno, bomo pa še videli.

Zelo pa sem ponosna na hitro prenovo - vse skupaj mi je vzelo pol ure.

Prenovila oz. bolje rečeno oblekla sem pisarniški stol, ki sem ga prinesla še od doma. Zdaj ima svoje mesto v otroški sobi in dve desetletji staro blago je začelo razpadati. Preden bi otroci raztrgali penasto gumo, sem ga poskusila rešiti.

Otroška soba je pobarvana v osnovnih barvah, zato sem uporabila kar rdeče tapetniško blago, ki sem ga imela doma (čaka na predelavo v torbico). Z malo elastike se je spremenilo v pralno prevleko za stol.
In tako sem stolu podaljšala življenjsko dobo še za kakšno leto (ali pa desetletje).

IN POTEM JE BILA LUČ

Nakupovanje zame ni posebej prijetno opravilo, sploh kadar nekaj nujno potrebujem in to pomeni neskončno hojo po trgovinah v iskanju primernega ali všečnega izdelka, pa naj gre za obleke ali stanovanjsko opremo. Pri slednji imam sploh velike težave pri nakupovanju luči. Ponekod po stanovanju smo imeli dolgo časa začasne rešitve, na stopnicah pa golo žarnico skoraj leto in pol, ker se kar nekako nisva spravila k iskanju primerne luči.

Ko smo bili za prvi maj na Dunaju in sem celo uživala v nakupovanju (ker je šlo za blago in nisem iskala nič določenega), sem slučajno zašla v trgovino Femosa na Neubaugasse, kjer prodajajo "izdelke iz orienta".
Takoj mi je padla v oči stenska luč iz biserne matice vložene v osnovo iz steklenih vlaken in naslednji dan sva jo z možem celo kupila (tudi cena ni bila pretirana).

Luč je preživela pot domov in dobrih pet mesecev prebila v vrečki iz trgovine.

Zdaj pa je zasijala na našem stopnišču in moram priznati, da sva dobro izbrala. Svetloba, ki jo oddaja pa prostor zaključi v celoto. Ko bi bilo vse tako preprosto!

NORICE IN DEŽ

Danes bo že en teden odkar ima Manumajčica št. 2 norice. Moram priznati, da si je izbrala idealen čas - v službi smo pripeljali do konca en ogromen projekt, Manumajčica št. 1 je na morju z vrtcem, ravno dovolj časa je še do dopusta... Skratka, enkrat za spremembo bolezen nad katero se ne pritožujem.
Glede na to, da ne moreva ravno kopat po vrtu in se potepat in da vsak dan dežuje kot v tropih, bi človek mislil, da imam časa za ustvarjanje na pretek.

Če realno pogledam, ga pravzaprav imam. In kljub temu sem v celem tednu skupaj spravila samo en prototip krila, ki pa bo uporaben samo za domačo uporabo.

Ko je človek takole doma, kar avtomatično prestavi v nižjo prestavo in ni več tako efektiven, kot če iščeš vsako prosto minuto. Hkrati pa postaneš hudo gospodinjski tip - v normalnih razmerah sem zmožna pustiti umazano perilo ali posodo in se vsest za šivalni stroj. Zdaj pa mora biti prej vse pospravljeno - kuhinje, kopalnica, perilo... Včeraj sem se celo lotila pospravljanja čevljev - svojih in od vseh treh otrok (za naprej in za nazaj) - projekt, ki se ga lotim maksimalno dvakrat letno.
Danes pa se mi pred očmi prikazujta skupaj avto in sesalec. Le kaj bi to pomenilo? Da se bom lotila sesanja avtomobila tretjič v svojem življenju? Mogoče pa res. Ker če ne, sesalec kmalu ne bo dovolj in bom potrebovala kar lopato.

Mogoče sem pa tudi jaz malo norim od noric ali pa se mi je od vsega dežja skisalo.

JAGODE, JAGODE...

PA KOLIKO JIH JE

Spet je prišel meni tako ljubi čas - čas jagod. Sploh odkar sem odkrila Kmetijo Osredkar iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu, kamor zadnjih nekaj let vsaj enkrat na teden hodim po odlične, krasne jagode.
Njihove jagode so res dobre in vedno sveže, saj jih je potrebno naročiti in prodajajo samo isti dan obrane sadeže. Če jih slučajno kaj ostane (kar se zgodi zelo redko), jih predelajo v odlično marmelado. Lansko leto pa so nam ponudili še 100% jagodni sok.
Skratka res se splača prevoziti tistih nekaj zoprnih ovinkov do Stranske vasi.

In kaj pri nas doma počnemo z jagodami?

Predvsem jih z velikim užitkom jemo.

Iz nekaj kil skuhamo marmelado.

Nekaj jih uporabimo v sveže pripravljenih sokovih ali pa jih uporabimo pri pripravi slaščic (hm, bo treba še kakšno torto narest).
Na spodnji sliki je moj nedeljski zajtrk (tistim, ki me poznajo, je zdaj jasno zakaj imam rahlo preveč kil).

ZELENJAVICA I.

Poleg mojih pravih njiv izkoristim še vsako priložnost za koristo uporabo prostora - tako nam letos na okenski polici raste zelenjava - v koritu mešana berivka, v lončkih pa glavnata!

ZELENJAVA

Kaj zadnje čase prihaja izpod mojih rok?

Ne prav veliko izdelkov in oblekic, ampak ZELENJAVA.

Poleg mojega skromnega domačega vrtička sem se lotila še skoraj "kmetovanja " na naši dislocirani enoti. Zdaj mi to seveda pobere večino mojega skromno odmerjenega prostega časa (pa otroci so veliko bolj pridni zunaj, zato v stanovanju skorajda samo še spimo).

Moja domača zaplatica  - še na sliki je očitno, da nima najboljše lege:

In kaj bomo jedli dobrega:

na domačem vrtu trenutno raste

• solata v tisoč in eni obliki (trenutno je imamo skoraj preveč)
• rukola
• cikorija
• radič
• špinača
• nizek fižol
• blitva
• kolerabica
• brokoli
• šparglji
• korenček (samo za vzorec)
• tri vrste bučk
• paprike
• sladki feferoni
• melancani
• rabarbara
• bazilika, petršilj, koperc, žajbelj, origano, rožmarin, drobnjak, melisa
• trije eksoti: krvava kislica, večno zelje in mizura (??neka azijska solatnica podobna rukoli ali regratu) - nabavljeni v Arche Noah
• in malo za okras in zdravje: ameriški slamnik, sivka, ognjič, tagetes, kapucinke

na "njivi" pa:

• zgodnji in pozni krompir
• zgodnji in pozni visoki fižol
• brokoli
• zgodnje zelje
• bučke in buče v približno desetih oblikah

Ko pa tole napišeš je pa kar veliko.

Zdaj pa upam, da mi bo vreme naklonjeno in bomo celo poletje založeni z domačo zelenjavo.

NEDELJSKI ZAJTRK - PRVIČ

Kadar sem res dobre volje (ali pa nujno rabim nekaj sladkega) svojim manumajčkom privoščim prav poseben nedeljski zajtrk.

Eno izmed poročnih daril, ki sva jih z možem dobila, je bil električni žar, ki ima tudi model za vaflje. In možu (takrat še zaročencu) sem zagotovila, da ga bom sigurno uporabljala. S tem v mislih se vsake toliko lotim tega projekta. Tako kot zadnjo nedeljo.

Ker sem slučajno imela doma še sladko smetano in čokoladni preliv je bil končni rezultat res odličen in je bilo vafljev komaj dovolj za vsa lačna usta.

NAJNOVEJŠI NAJLJUBŠI

Moj trenutno najljubši kuhinjski pripomoček je silikonski modelček za peko, ki sem ga kupila v eni izmed diskontnih trgovin.

Navdušuje me preprostost uporabe in shranjevanja. Najbolj pa sem navdušena nad končnimi izdelki - miniaturnimi šarkeljčki.
Preizkusila sem jih z različnimi vrstami testa - kolač z jabolki, testo za Sacher torto in različne mešanice za mafine. Vse se je dobro obneslo, čeprav imajo izdelki zelo kratek rok trajanja (pri petih sladkosnedih nič čudnega).

Takole izgleda končni izdelek (testo za Sacher torto):

MALO ZASEBNOSTI

Zaenkrat še nimamo dovolj prostora, da bi imel vsak otrok svojo sobo. Če smo iskreni je tudi še ne potrebujejo. Se pa trudimo ta prostor, ki nam je na voljo, urediti čim bolj smiselno in domiselno.
Tako sta Manumajček in Manumajčica št. 1 dobila pograd.

Ker sem bila tudi sama v maldosti prebivalka spodnje postelje pograda, ki se je dala zapreti z zavesami, sem ob zadnjem obisku Ikee kupila blago, da bom Manumajčici št. 1 sešila zavese.
In to sem zdaj tudi storila.

Takole je pograd izgledal prej:

 Takole pa po enem dnevu šivanja:

Seveda ima zdaj tudi Manumajček željo po zavesah. Zaenkrat jih še ni dobil, ker še preučujemo tehnične možnosti montaže. Mogoče bo pa prej dobil svojo sobo?

PA ZAČNIMO

No, pa začnimo!

V prostem času zelo rada ustvarjam - šivam, izdelujem nakit, pečem, malo grebem po svojem mini zelenjavnem vrtičku... Ker te stvari rada pokažem in delim z drugimi, sem že nekaj časa razmišljala na kakšen način. Med zadnjim porodniškim dopustom pa sem naletela na nekaj blogov (med uspavanjem otroka), ki so me pritegnili. Seveda so bili vsi na temo šivanja ali ustvarjanja in tako sem se odločila, da poskusim tudi sama.

Ker sem polno zaposlena mama treh otrok je prostega časa seveda vedno premalo, zato tudi izdelkov ni toliko kot bi si želela in verjetno tudi objav ne bo prav veliko - vsaj na začetku, saj se še lovim s svojo računalniško polpismenostjo.

Ampak - otroci rastejo, jaz se učim, tako da mi vsaj zaenkrat optimizma ne manjka!