četrtek, 09. junij 2011

NORICE IN DEŽ

Danes bo že en teden odkar ima Manumajčica št. 2 norice. Moram priznati, da si je izbrala idealen čas - v službi smo pripeljali do konca en ogromen projekt, Manumajčica št. 1 je na morju z vrtcem, ravno dovolj časa je še do dopusta... Skratka, enkrat za spremembo bolezen nad katero se ne pritožujem.
Glede na to, da ne moreva ravno kopat po vrtu in se potepat in da vsak dan dežuje kot v tropih, bi človek mislil, da imam časa za ustvarjanje na pretek.

Če realno pogledam, ga pravzaprav imam. In kljub temu sem v celem tednu skupaj spravila samo en prototip krila, ki pa bo uporaben samo za domačo uporabo.

Ko je človek takole doma, kar avtomatično prestavi v nižjo prestavo in ni več tako efektiven, kot če iščeš vsako prosto minuto. Hkrati pa postaneš hudo gospodinjski tip - v normalnih razmerah sem zmožna pustiti umazano perilo ali posodo in se vsest za šivalni stroj. Zdaj pa mora biti prej vse pospravljeno - kuhinje, kopalnica, perilo... Včeraj sem se celo lotila pospravljanja čevljev - svojih in od vseh treh otrok (za naprej in za nazaj) - projekt, ki se ga lotim maksimalno dvakrat letno.
Danes pa se mi pred očmi prikazujta skupaj avto in sesalec. Le kaj bi to pomenilo? Da se bom lotila sesanja avtomobila tretjič v svojem življenju? Mogoče pa res. Ker če ne, sesalec kmalu ne bo dovolj in bom potrebovala kar lopato.

Mogoče sem pa tudi jaz malo norim od noric ali pa se mi je od vsega dežja skisalo.

četrtek, 02. junij 2011

POŠASTI NA KUBIK

Manumajček si je zaželel pošastko, kot sem jih izdelala za tri dojenčke.
In tako sva se v nedeljo lotila šivanja. Ko je bila njegova pošastka gotova, mu jo je v trenutku zaplenila Manumajčica št. 2, pa tudi Manumajčica št. 1 si je zaželela svoje. Ni mi preostalo drugega, kot da sem na hitro sešila še dve (očitno moram te pošastke vedno šivati po tri).

In takole izgleda moja najnovejša horda pošastk:

JAGODE, JAGODE...

PA KOLIKO JIH JE



Spet je prišel meni tako ljubi čas - čas jagod. Sploh odkar sem odkrila Kmetijo Osredkar iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu, kamor zadnjih nekaj let vsaj enkrat na teden hodim po odlične, krasne jagode.
Njihove jagode so res dobre in vedno sveže, saj jih je potrebno naročiti in prodajajo samo isti dan obrane sadeže. Če jih slučajno kaj ostane (kar se zgodi zelo redko), jih predelajo v odlično marmelado. Lansko leto pa so nam ponudili še 100% jagodni sok.
Skratka res se splača prevoziti tistih nekaj zoprnih ovinkov do Stranske vasi.

In kaj pri nas doma počnemo z jagodami?

Predvsem jih z velikim užitkom jemo.

Iz nekaj kil skuhamo marmelado.




Nekaj jih uporabimo v sveže pripravljenih sokovih ali pa jih uporabimo pri pripravi slaščic (hm, bo treba še kakšno torto narest).
Na spodnji sliki je moj nedeljski zajtrk (tistim, ki me poznajo, je zdaj jasno zakaj imam rahlo preveč kil).