Prikaz objav z oznako sklepi / decision. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako sklepi / decision. Pokaži vse objave

četrtek, 31. december 2015

STAREMU LETU V SLOVO

Minilo je že več kot eno leto od zadnje objave.

Pred kratkim sem ugotovila, da letos nisem napisala niti besede in to resnično obžalovala.

Je bila pa odločitev za molk zavestna in ne posledica lenobe.
Ob začetku lanskega šolskega leta, sem ugotovila, da imam tudi jaz svoje meje in da vse pač ne bo šlo - naporna služba, trije otroci in vse njihove dejavnosti, gospodinjstvo in vse ostalo, s čemer bi se rada ukvarjala.
Ker otroci hitro rastejo in bo še prehitro prišel čas, ko me ne bodo več tako potrebovali kot sedaj, sem se odločila, da za nekaj časa postanem "full time mama" (no, službe seveda nisem pustila, od nečesa je treba tudi živeti).
Tako sem se vsak dan po zaključku službe preobrazila v taksista, kuharico, natakarico, postreščka, vzgojiteljico, negovalko, čistilko...
Res imam srečo, da imam v službi tak urnik, da z otroci lahko preživim veliko več časa kot povprečna slovenska mama. In po tej jesenski odločitvi sem to počela brez občutka slabe vesti, kaj vse me še čaka, da naredim, kaj vse želim narediti in česa vsega ne bom uspela. In tudi brez slabe vesti kaj vse zamujam pri svojih otrocih medtem ko šivam, pečem, ustvarjam...

Na začetku je bilo vse krasno, imela sem veliko več časa, manj slabe vesti in "popedenane" otroke.
Čez čas pa ugotoviš, da je vseeno dobro, če v življenju počneš še kaj drugega, nekaj za lastno dušo.

In tako sem neke sobotne noči v februarju sprejela odločitev in naju z možem prijavila na plesni tečaj in to ne kar navaden, ampak tečaj Swinga, natančneje Lindy Hop-a.

Ples je bil že od mladosti moja želja, ki pa se nikoli ni prav zares uresničila, ker se tega pri nas doma ni podpiralo.
Prvič sem se s plesom srečala, ko sva se v mojih gmnazijskih časih s starejšo sestro udeležili plesnega tečaja v Urški in če dobro pomislim, je moj zakon po zavitih poteh usode posledica tega tečaja, ampak to je že druga zgodba.
Z možem sva nato pred in po poroki kar nekaj let hodila na plesne tečaje v Bolero, dokler niso prišli otroci.
Potem pa je bilo za več kot deset let konec plesa, želja pa ni nikoli ugasnila.

Ko smo se nekega poletnega dne sprehajali po Ljubljani, smo na Šuštarskem mostu naleteli na nastop skupine, ki je plesala Swing in v trenutku sem bila prevzeta in odločena, da nekega dne bom to znala plesati tudi jaz.

In to me pripelje nazaj v tisto noč letošnjega februarja, ko sem se odločila, da naju prijavim na tečaj -  še preden sem o tem govorila z možem. Kot sem pričakovala ni nasprotoval, ampak se je pogumno lotil novega izziva.

Iz navadnih udeležencev tečaja enkrat na teden sva se sčasoma prelevila v navdušena plesalca, ki izkoristita čim več priložnosti za ples.
Čez dan imam še vedno veliko časa, ki ga posvetim otrokom, večeri pa so pogosto namenjeni plesu. Seveda imava veliko srečo, da imava
tako razumevajoče starše in sestre, ki nama pomagajo, da se lahko z novim hobijem ukvarjava tako zagnano, saj brez njihove pomoči večina ne bi bila izvedljiva.

V teh nekaj mesecih sva doživela marsikaj, spoznala veliko novih prijateljev in predvsem ugotovila, da sva poleg tega, da sva (dobra) starša, lahko tudi še kaj drugega.

Res je, da je zdaj časa včasih še manj, po drugi strani pa me ples tako napolni z energijo in deluje terapevtsko, da človek veliko lažje prenaša vsakodnevne težave, hkrati pa mi daje zagon in motivacijo, da se včasih spet lotim kakšnih projektov, ki sem jih prej dala na stranski tir.

Za novo leto ne sprejemam sklepov, upam pa, da bo ples še naprej ostal del najinega življenja in da si bom pred 31.12. vzela čas in napisala kakšno objavo.

Srečno v novem letu!


Torta za najinega plesnega učitelja



sreda, 1. januar 2014

NOVI ZAČETKI / NEW BEGINNINGS

Danes je prvi dan novega leta. Čas za nove začetke, za nove sklepe, za nove načrte...

Jaz se držim načela, da novoletnih sklepov ali zaobljub ne delam, saj so potem samo vzrok za slabo vest ob koncu leta. Vseeno pa se človek ob novi letnici ozre nazaj in malo premisli o starem letu.

Kljub temu, da je nekaj stvari ostalo nerealiziranih oziroma mi niso uspele, pa sem načeloma kar zadovoljna z dosežki leta 2013.
Kot najpomembnejšega lahko izpostavim registracijo in legalizacijo svojega hobija. Zadeva je sicer po treh mesecih še vedno bolj kot ne v povojih, saj mi čas ne dopušča večje aktivnosti, ampak prvi korak je bil narejen.
Zdaj pa sem seveda vedno na lovu za novimi idejami in nastajajo različni prototipi.

In tako je na deževen dan med prazniki nastal nov šal, ki je premiero doživel na včerajšnjem izletu, čeprav je glede na osnovni material (tkanina iz mešanice bombaža in lanu) bolj poletni modni dodatek.

Če bodo odzivi pozitivni, jih bo nastalo še več, v različnih barvnih odtenkih, mogoče pa še v kakšnem drugem materialu.




Today is the first day of the New Year. Time for new beginnings, for new resolutions, new plans...

I tend not to make New Year's resolutions, because they only cause bad conscience at the end of the year. However, it is time to look back and reflect on the old year.

Despite the fact that some things remain unrealized or I have failed at some things, but in general I am quite satisfied with the achievements of 2013.
The most important is probably the registration and legalization of my hobby. I am moving at a very slow pace, but at least I am moving.
Now I am constantly on the hunt for new ideas and making prototypes.

And so I made a new scarf on a rainy day during the holidays. I wore it yesterday for the first time, even though it is more a summer accessory, because it is made of a cotton – flax blend.


If I get positive feedback, I will make more, in a variety of colors, maybe even in another material.



četrtek, 31. januar 2013

PREDNOVOLETNI SKLEPI / PRE-NEW YEAR'S RESOLUTIONS

Še dobro, da nisem delala novoletnih sklepov, ker bi enega potencialnega že prekršila - sama pri sebi sem si obljubila, da bom bolj pridna z objavami, pa je prvega meseca že konec, jaz pa sem uspela objaviti samo eno objavo.

K sreči pa sem bila bolj dosledna s prednovoletnimi sklepi, saj sem si zadala, da vsak otrok med božičnimi darili dobi med drugim tudi en kos oblačil izpod mojih rok. In uspelo mi je. In to pravočasno.

Zdaj obleke že dolgo niso več skrivnost in jih lahko pokažem.
Otroci so bili navdušeni.




Good thing I didn't make any New Year's resolutions, because I would already break one. I promised myself I would try to post more posts (preferably one a week), but January is over and I managed to post only one post.

Thankfully, I was more consistent with the Pre - New Year's resolutions. I set myself a goal to sew a piece of clothing for every child for Christmas gifts. And I did it. And even on time.

Now that the clothes are no longer a secret I can show them to you.

The kids were very excited.



Manumajčkove hlače / Manuboy's pants




Obleka za Manumajčico št.1 / Dress for Manugirl No.1





Obleka za Manumajčico št.2 / Dress for Manugirl No.2



ponedeljek, 16. julij 2012

INVENTURA / INVENTORY

Za nami je prvi del poletnih počitnic.


Otroci so preživeli en teden v naših nebesih, midva pa na žalost malo manj.
Skupaj pa smo deset dni čofotali na morju.



So, the first part of our summer vacation is over.


The kids spent one week at our haven, me and my husband unfortunately a little less.
But we spent ten days together splashing at the sea.




Že pred odhodom na morje smo začeli urejati sobico za Manumajčka, da bo imel malo miru in da bomo Manumajčici preselili skupaj.
Tak projekt pa seveda sproži verižno reakcijo - če smo hoteli sprazniti omaro za Manumajčkove stvari, jo je bilo potrebno pospraviti, da smo jo lahko pospravili, je bilo potrebno nekaj stvari odnesti v garažo, da smo te stvari lahko pospravili v garažo je bilo potrebno pospraviti garažo.
In tako smo se lotili velikega (res velikega) projekta pospravljanja garaže, kar ni bilo storjeno že kar nekaj časa. Začetek projekta pa je seveda pomenil tudi izlet do velike skandinavske trgovine po police.



Before we left we started preparing our smallest room for Manuma-son, so he could have some peace and quiet and we could move the girls together.
This project triggered a chain reaction – if we wanted to empty the closet for Manuma-son's belongings, we had to move some things in to the garage. If we wanted to put those things in to the garage, we had to clean it up.
So we started this big (really big) project of cleaning up the garage, which wasn’t done for quite some time. Starting this project also meant a trip to a well known Scandinavian store to get some shelves.


Prvotno stanje garaže sem na žalost pozabila fotografirati, ampak takole je izgledalo naše dvorišče, ko smo ven znosili večino vsebine:

Unfortunately I forgot to take a "before" picture, but that is how our backyard looked whit almost all the contents from our garage:



Po dveh zelo trdega dela in skrbnega razvrščanja pa sem več kot navdušena nad novim izgledom naše garaže.


After two days of hard labor and careful sorting I am more than pleased with the outcome.

Brez voznega parka / Without all the "vehicles"
Končni izgled / Final result

Uspešnost te akcije mi je dala zagon in padla je odločitev, da v letošnjem poletju izvedemo inventuro v vseh prostorih našega brloga ter pregledamo in obrnemo vsak predal in omaro.

Držite pesti, da nam ne zmanjka zagona.



The success of this action gave me an idea to do an inventory in every room in our apartment and that there will be no shelves or drawers unturned.

Let’s hope we pull it through!

nedelja, 6. november 2011

PO TREH LETIH

Danes sem storila pomemben korak in po treh letih na dan potegnila: MASAŽNO MIZO.



Uboga revica je tri leta (od moje zadnje nosečnosti) stala v kotu spalnice in nabirala prah.
Zdaj pa mislim, da je nastopil čas, da se zadeve spet malo resneje lotim.

Prva žrtev bo mož.

Nato pa rabim nove žrtve, ki bi šle pod mamine roke.

sreda, 18. maj 2011

POSEBNI TRENUTKI

Pri nas doma smo uvedli novost - vsak od otrok vsak teden počne nekaj sam z vsakim od staršev. Prvič smo poskusili ta vikend in Manumajček in Manumajčica št.1 sta bila navdušena. Očitno jima je to zelo manjkalo. Manumajčica št.2 je trenutno še premajhna za kakšne večje podvige - tako ali tako pa večino časa preživi z enim od naju.

Da pokažem kaj sem jaz počela z njima.

Z Manumajčkom sva najprej posejala krešo, redkvice in rdečo peso na vato, da bomo imeli sveže kalčke oz. poganjke. Potem pa sva izdelala vetrnici za na balkon.





Manumajčica št.1 je pred časom za darilo dobila otroški šivalni strojček in si je zaželela šivanja. Stroja mi sicer ni uspelo nastaviti, šivali sva pa vseeno - z mojim šivalnim strojem.
Izbrala si je modro svetleče blago, sešili pa sva oblekico za dojenčka (maneken na sliki pripada Manumajčici št.2).




Zdaj nabiramo nove ideje za ta teden.

nedelja, 16. januar 2011

NOVO LETO

Že zelo konkretno smo zakorakali v novo leto. Staro leto se je zaključilo zelo naporno, bolezensko in stresno, podobno pa se je začelo tudi novo. Kot večni optimist, pa že gledam naprej in sem polna novih idej in sklepov (kako klišejsko).

Prvi sklep je, da si vzamem več časa zase. Uresničevati ga začnem pojutrišnjem in še šest prihodnjih torkov, ko bom obiskovala tečaj avtogenega treninga. Upam, da bo kaj koristi.

Drugi sklep je več gibanja - danes smo ga že uresničevali s sprehodom v krasnem vremenu od Katarine do sv. Jakoba nad Medvodami.

Tretji sklep je čim več kreativnega ustvarjanja. Se trudim, resnično trudim. Nekaj stvari bo kmalu pripravljenih za objavo.

Za ostale sklepe in ideje pa upam, da se bodo tudi uresničili.