LJUBLJANSKO BARJE / LJUBLJANA MARSH

Letošnjo jesen nas vreme resnično razvaja in uživamo v indijanskem poletju. Ob redkih prostih trenutkih, ko ne letamo od ene obveznosti do druge in se ne ukvarjamo s šolskimi in drugimi nalogami, skušamo čim več uživati na sončku in svežem zraku.

Manumajček me je že dolgo prosil, če bi šli enkrat na izlet na Ljubljansko barje in tako smo se v nedeljo končno odpravili.
Za prvi barjanski izlet smo si izbrali Koščevo učno pot. Prijeten, nezahteven in ravno prav dolg sprehod, da smo ga z vmesnimi postanki opravili v slabi uri in pol. Definitivno ga moramo ponoviti še v drugih letnih časih.

The weather is really spoiling us this autumn and we can really enjoy the Indian summer. On the rare occasions when we have a free moment and we don't have to run from one commitment to another and all homework are done,  we try to enjoy the sun and fresh air as much as possible.

Manuboy has been asking for a trip to Ljubljana Marsh and so we finally went on Sunday.

For our first trip to the marshes we chose a simple learning trail. The trail is undemanding and just the right length for an afternoon walk. We made it in just under an hour and half, with a few stops on the way. We will definitely be returning in other seasons.

Z roko v roki v jesenski dan

KU-KU, je kdo tu?

Največja zabava celotnega izleta - skakanje iz kopice na kopico
(upam, da kakšen kmet ni jezen na nas)

Popotna malica

Rosa na barjanski travi

Škofovske kapice

Hodili smo čez mostičke, 

na mamino grozo, plezali na lovsko opazovalnico

in iz nje občudovali razgled

in hmelj (če je to hmelj), ki je rasel po njej...

NEDELJSKI ZAJTRK - TRETJIČ / SUNDAY BREAKFAST No. 3

Pa se je spet zgodilo.
Nedelja zjutraj, po napornem tednu in dežurni soboti in brez kruha.
Nekaj bo potrebno otrokom dat za zajtrk.
Manumajček ne je mlečnih jedi (gresa, mlečnega riža...), palačink ali vafljev pa se mi ne da delat.
Raje bi nekaj podobnega kruhu.

Odločila sem se za mlečne kruhke (nemško Milchbrot, angleško Scones) - pripravljeni in pečeni so hitro in iz sestavin, ki jih imamo vedno doma. Pa še dobri so in ni potrebno čakati, da se popolnoma ohladijo, saj so najboljši z maslom in marmelado, ko so še mlačni.

Priznam, da moji še nikoli niso izgledali tako, kot v kuharskih knjigah, saj testo vedno razvaljam na pretenko in ne narastejo toliko, kot naj bi, ampak okusni so pa vedno in še vedno jih je zmanjkalo.



2 skodelici moke

2 žlički pecilnega praška
ščepec soli
30 g masla razrezanega na majhne kocke
125 ml mleka
125 ml vode

V posodo damo suhe sestavine in dodamo kocke masla. Maslo s prsti vtremo v moko (nastanejo drobtine in ne čutimo več večjih kosov masla).
Dodamo mešanico mleka in vode  in hitro zgnetemo v gladko, zelo mehko testo. Pri gnetenju moramo biti res zelo nežni in hitri, saj bodo kruhki trdi, če bomo gnetli predolgo.
Testo stresemo na pomokano površino in ga sploščimo do debeline približno 3 cm.
S pomokanim okroglim modelom (ali pa s pomokanim nožem) iz testa izrežemo kruhke, ki jih polagamo na pekač obložen s peki papirjem in pomažemo z mlekom.
Kruhke pečemo 12-14 minut v pečici ogreti na 220°C, dokler niso zlato zapečeni in zvenijo votlo, če na njih potrkamo.
Pečene kruhke ohladimo do mlačnega in postrežemo z maslom in marmelado (bolj dekadentni pa s smetano in marmelado).

It happened again.

It is Sunday morning after a long week and having to work on Saturday and we have no bread.

The children will need something for breakfast.

Manuboy doesn’t like dairy meals; I am not in the mood for making pancakes or waffles.

I would prefer something more like bread.

I decided to make Scones (Milchbrot in German) – they are quickly prepared and baked and I always have the ingredients at home. They are very tasty and they don't need to be cooled completely, because they are the best served with butter and jam, when they are still lukewarm.

I admit that my scones have never looked like the ones in cookery books, because I always pat the dough too thinly and they don't rise like they are supposed to, but they are still delicious, and we always eat the whole batch.

2 cups plain flour

2 teaspoons baking powder

Pinch of salt

30 g butter cut into small cubes

125 ml milk

125 ml water

Put the dry ingredients in to the bowl and add the butter cubes. Rub the butter with your fingers in to the flour.

Add the milk and water mixture and quickly kneaded all the ingredients into smooth, very soft dough. You have to be really gentle and quick with the kneading. If you knead for too long, you will get very hard scones.

Transfer the dough on to a floured surface and flatten it to a thickness of about 3 cm.

With floured round cutter (or with a floured knife) cut out the scones and place them on a baking tray lined with baking paper and brush with milk.

Bake the scones 12-14 minutes in an oven preheated to 220 ° C until golden brown (they should sound hollow if you knock on them).

Let the scones cool to lukewarm and serve with butter and jam (if you feel more decadent serve them with whipped cream and jam).

MEDENJAKI / GINGERBREADS

Meglena, cedeča decembrska nedelja.

Ni bolj primernega opravila kot krašenje medenjakov. In prav to sem počela z Manumajčicama.

Foggy, rainy Sunday in December.

There is nothing better to do than decorating gingerbreads. And that's exactly what I did with Manugirls.

TESTNA VOŽNJA / TEST DRIVE

Ravnokar bo en mesec odkar imam svojo novo igračo oziroma "Singerico". Komaj danes pa sem imela dovolj časa, da sem jo potegnila iz škatle in malo preizkusila. Pa še vreme je bilo pravšnje za tako početje.

Moja raketa omogoča dvanajst različnih šivov in danes sem uspela preizkusiti dva. Prvi je krasno uspel, drugemu pa še kar nekaj manjka do perfekcije. Ampak za začetek sem zadovoljna in očitno na pravi poti do udomačitve rakete. Kljub temu, da je konstrukcija zapletena in meni popolnoma neznana, sem se kar dobro znašla.

Še nekaj snežnih nedelj, pa bom mogoče lahko že kaj pokazala.

It is almost a month since a have my new toy. I haven't had the time to take it out of its box and test it until today. The weather was perfect for it.

My »rocket« has twelve different stitches and I tested two today. The first one was perfect, the second one not so much. But I am still pleased and I think on the right way to taming the rocket. The construction of the machine is complicated and a total novelty to me, but I managed it pretty well.

I need a few more snowy Sundays and I might be able to show you some work done with it.

POPASTI POLŽKI

Spet sem nekaj pekla po angleškem receptu in spet ne vem prevoda - pregledala sem kar nekaj receptov, imena pa so različna Cinnamon rolls, Sticky buns, Caramel rolls ali buns. Odločila sem se za lastni izum - POPASTI POLŽKI, saj je Manumajčica št.2, ki mi je pri peki asistirala, začela vpiti "polž, polž", ko sem testo zvila. Polnilo, ki je iz masla in sladkorja, pa polžke naredi popaste.

Osnova polžkov je sladko, mlečno kvašeno testo, ki mu lahko dodajamo različne dodatke ali polnila in tako spreminjamo glede na želje in sestavine na zalogi.

Jaz sem se danes odločila za osnovno različico: testo brez dodatkov napolnjeno z maslom in sladkorjem. Spremenila sem samo to, da sem dala žličko cimeta v testo in ne v polnilo.
Sladkor sicer ni tako lepo karameliziral, kot sem si predstavljala, ampak mislim, da bo okus kljub vsemu dober. Mogoče je bila napaka v tem, da sem dala polžke v hladno pečico, da so še malo vzhajali in ne v zelo vročo, kot priporočajo recepti.
Mogoče mi bo pa drugič uspelo, saj polovica testa še čaka v hladilniku za čez nekaj dni.

Polžkov sicer še nismo poskusili, ker se še hladijo, vendar sem navdušena nad izgledom prve serije in preprosto pripravo, tako da mislim, da se bodo uvrstili na seznam priljubljenih receptov za nedeljske zajtrke oz. občasno crkljanje.

TESTO:
125g masla
2 skodelici mleka
3 čajne žličke suhega kvasa
3/4 skodelice sladkorja
6 skodelic moke
2 čajni žlički soli

Maslo stopimo in mu dodamo mleko. Ko je mešanica mleka in masla mlačna, ji dodamo kvas in sladkor in mešamo, da se oba raztopita. Tekočino dodamo moki s soljo in zamesimo gladko, mehko testo, ki ga pustimo vzhajati eno uro.

Polovico vzhajanega testa razvaljamo na pravokotnik, tako da je testo debelo približno pol centimetra. Drugo polovico pa shranimo v hladilniku  in ga porabimo v roku enega tedna.


NADEV:
maslo (količina je poljubna, mora pa biti segreto na sobno temperaturo)
1/2 skodelice sladkorja (belega ali rjavega)
žlička cimeta

Razvaljano testo namažemo z zmehčanim maslom. Količino masla prilagodimo lastnim željam. Po maslu potresemo sladkor zmešan s cimetom in testo po daljši stranici zvijemo v polža. Polža narežemo na približno 4cm debele rezine, ki jih na rezno ploskev polagamo v pekač pomazan z maslom ali obložen s peki papirjem. Med polžki pustimo malo prostora, da lahko vzhajajo.
Ko polžki rahlo narastejo jih pečemo 12 minut v pečici ogreti na 240°C.


VARIACIJE:

• nadevu lahko dodamo mlete mandlje ali orehe, zelo sladkosnedni pa tudi koščke čokolade
• testu lahko primešamo nasekljano suho sadje, rozine ali koščke čokolade, v tem primeru izpustimo nadev in testo oblikujemo v dolgo klobaso, ki jo v pekaču zvijemo v velikega polža

DOBER TEK!

Pa še kruhek, ki se je pekel po polžkih

KOLEKCIJA

Pred leti sem šla na nakupovalni izlet v Zgošo na Gorenjskem v trgovino Gramatex in seveda odkorakala ven s polno vrečo blaga.
Ja, to je enkratna trgovina z blagom in še dobro za moj bančni račun, da je tako daleč od mojega doma.
Takrat sem kupila kos vzorčastega jerseya, ki sem ga nameravala predelati v obleko na preklop. Minilo je nekaj let v iskanju primernega kroja (vmes sem iskala tudi nosečniške kroje), pa me nič ni prepričalo in tako je blago ležalo v mojem prepolnem predalu.

Poleti zelo rada nosim krilo, ki sem ga kupila pri Desigual - zelo preprost kroj, vendar zaradi zanimivega blaga zelo efektno. In tako sem prišla na idejo, da bi nekaj podobnega poskusila tudi sama.
Kupila sem še rjav jersey ter rjav in svetel bombažni saten in se spravila na delo.

Po treh urah sem imela končni izdelek:

Moje krilo

Ostalo mi je še kar veliko blaga, zato sem naslednji dan v dveh urah ustvarila krilo za Manumajčico št. 1:

Krilo Manumajčice št. 1

Ko sem se v službi hvalila s svojimi izdelki, so me sodelavke prepričale, da potrebuje svoje krilo tudi Manumajčica št. 2. Blaga sem imela dovolj za njeno krilo in še ga je ostalo. Zato sem se ta vikend lotila serijske izdelave - cilj je bil štiri krila: za Manumajčico št. 2, njeno sestrično in dve hčerki mojih sodelavk. Pa se je na koncu izkazalo, da blaga vseeno enkrat zmanjka. Tako so tri krila iz enakega blaga za mojo kolekcijo - moje krilo in krila Manumajčic so enaka, drugi dve pa imata drugačne dodatke.

Krilo Manumajčice št.2

Da pa ne bi eno dekletce ostalo brez krila, sem iz predala potegnila še en ostanek blaga: temno moder rožast jersey. Tako so v rekordnem času treh ur nastala štiri krilca.

JESEN

No, pa je jesen. Prišla je skupaj z mojo obletnico poroke.

Trenutno je sicer še zelo poletna jesen, kar mi je všeč, vendar se pa vseeno že kažejo znaki prave jeseni.

Ta vikend sem na žalost preživela na kavču, so bili pa zato ostali člani družine bolj aktivni in uživali v jeseni in njenih plodovih.

Moja sestra in mami sta bili tako prijazni, da sta Manumajčka in Manumajčico št. 1 vzeli s seboj, ko so šli nabirat kostanj. Za prvo pokušino ga je, če pa se prav spomnim, kostanj popada iz dreves šele po prvi slani. Torej ga bomo še nabirali in jedli.

V nedeljo pa se je četica podala na Bled, kjer so raziskovali koruzne labirinte in druge zanimivosti (vključno s kremšnitami, ki smo jih pojedli danes), domov pa prinesli nekaj koruznih storžev - kuhanih in surovih. Pravijo, da je bilo prekrasno - vreme in razpoloženje.

Na domačem dvorišču pa je dozorelo grozdje in preden nam ga pojedo ose in ptiči, se je mož odločil, da ga predela v sok oziroma bolje rečeno grozdni sirup. Po mojih navodilih iz kavča ga je skuhal 8 litrov, kar bo zadostovalo za nekaj zimskih tednov.
Grozdja je pa dovolj še za nekaj rund vkuhavanja. Pustimo se presenetiti.

POŠASTI NA KUBIK

Manumajček si je zaželel pošastko, kot sem jih izdelala za tri dojenčke.
In tako sva se v nedeljo lotila šivanja. Ko je bila njegova pošastka gotova, mu jo je v trenutku zaplenila Manumajčica št. 2, pa tudi Manumajčica št. 1 si je zaželela svoje. Ni mi preostalo drugega, kot da sem na hitro sešila še dve (očitno moram te pošastke vedno šivati po tri).

In takole izgleda moja najnovejša horda pošastk:

NEDELJSKI ZAJTRK - DRUGIČ

Po peki krofov mi je v hladilniku ostalo sedem beljakov. In kako preprečiti, da bi se pokvarili - speče se Kruh iz beljakov iz stare dobre kuharske knjige Felicite Kalinšek in se ga poje v nedeljo za zajtrk.

Citiram:

"Snegu iz 7 beljakov počasi dodajaj med stepanjem 18dkg sladkorja. K močno trdemu primešaj 16dkg moke in med stepanjem po žlicah 7dkg raztopljenega presnega masla. Speci v pomazanem podolgastem modlu. Čez dva dni lahko režeš rezine"

Pri nas doma smo v testo vedno dodali še dodatke - narezano čokolado, rozine, orehe, kandirano sadje...

Pa nikoli ne čakamo dva dni, da režemo rezine oz. je čudež če sploh zdrži dva dni.

NEDELJSKI ZAJTRK - PRVIČ

Kadar sem res dobre volje (ali pa nujno rabim nekaj sladkega) svojim manumajčkom privoščim prav poseben nedeljski zajtrk.

Eno izmed poročnih daril, ki sva jih z možem dobila, je bil električni žar, ki ima tudi model za vaflje. In možu (takrat še zaročencu) sem zagotovila, da ga bom sigurno uporabljala. S tem v mislih se vsake toliko lotim tega projekta. Tako kot zadnjo nedeljo.

Ker sem slučajno imela doma še sladko smetano in čokoladni preliv je bil končni rezultat res odličen in je bilo vafljev komaj dovolj za vsa lačna usta.