ZOBNI RENTGEN RUDNIK - SLABA IZKUŠNJA

Včerajšnji obisk zobozdravnice se je končal z napotnico za zobni rentgen. In to ne navaden, ampak najnovejšo tehnologijo CT čeljusti, ki jo opravljajo v Zobnem rentgenu Rudnik. Seveda popolnoma samoplačniško.

Za to slikanje je potrebno naročanje, zato sem danes zjutraj poklicala. Zamislila sem si obisk rentgena takoj po službi, da bi šla lahko sama, medtem ko so otroci še v šoli in vrtcu. Pa se mi želja ni izpolnila, saj mi je gospod, s katerim sem se pogovarjala po telefonu ponudil osemnajsto uro. Termin mi ni najbolj ustrezal, saj je to pomenilo organiziranje varstva in podobne zaplete, ampak sem se odločila opraviti, kar je bilo potrebno in sem pristala.

Ob dogovorjeni uri sem prispela v nove, elegantno opremljene prostore in potem se je začelo.
Učna ura kako se NE postopa s strankami oziroma pacienti.

Mladenič, ki je bil ob mojem obisku v službi, ni razumel kaj natančno je želela moja zobozdravnica. Poskušal jo je poklicati, vendar neuspešno, nato sem mu še jaz povedala, kaj mi je prejšnji večer povedala zobozdravnica, vendar sem laik in nisem bila prepričana, če sem pravilno razumela.
Dilema je bila, ali naj mi slikajo delno ali celotno čeljust.

Po neuspešnem telefonskem klicu je postal mladenič slabe volje in se razburjal, da če zobozdravniki ne izpolnjujejo napotnic tako, kot je zamišljeno, oni pač ne morejo delati in da mi bo pač naredil celotno sliko.
Ker je razlika med enim in drugim slikanjem tudi cenovna (30€) se kar takoj s tako odločitvijo nisem strinjala, saj je to v trenutnih razmerah in ob treh otrocih za naš proračun kar znaten znesek. Na žalost saj bi bila bolj vesela, če ne bi bil in bi si dala brez pomišljanja vse zobe preslikati od leve proti desni in še v drugo smer.
No to sem takoj dobila repliko, da oni so investirali tisoče evrov v opremo in izdelavo napotnic, zobozdravniki se pa niti malo ne potrudijo.

Da ne bi naredili česa narobe sem ponudila, da grem in da se vrnem drugič, ko bomo imeli točne informacije, kaj je potrebno narediti.
To pa je mladeniču izbilo dno iz soda in vrgel napotnico proti meni, da saj lahko mirno grem in počnem karkoli hočem ampak, da je inženir celo popoldne čakal samo mene. Da bi šel lahko že zdavnaj domov in da je tam samo še zaradi mene, ampak da naj kar grem, vendar on nima pojma kaj bo v ponedeljek, kakšen bo delavnik in podobno.
Ko sem mu hotela razložiti, da ni bila moja želja slikanje ob 18-ih me sploh ni spustil do besede in gnal svojo, da to nima nič z njim, ker ni bil on zjutraj na telefonu. Povedala sem, da bi jaz z velikim veseljem prišla ob 14-ih, 15-ih... vendar mi ta opcija ni bila ponujena in da naj ne zvrača krivde za slabo organizacijo name. Pa je samo še bolj ponorel.

Priznam, da sem na tej točki izgubila živce in mu povedala s povišanim glasom, da česa podobnega v svojem življenju še nisem doživela. Tudi sama delam v zdravstvu in tak odnos pač ni primeren. Na tej točki sem tudi zaključila komunikacijo z njim in sem se bila pripravljena pogovarjati samo še z "revežem", ki me je čakal celo popoldne. Bila sem popolnoma iz sebe in od ogorčenja in razočaranja na robu joka.

V končni fazi sem se odločila za celotno slikanje, ker bi mi lahko prišlo prav pri morebitni sanaciji zob v prihodnosti, vendar si lahko predstavljate kako lahko je biti popolnoma pri miru za slikanje, če si do konca razburjen, s srčnim utripom blizu 200 in ob tem, ko poslušaš nesramnega uslužbenca, ki te opravlja po telefonu: "Je čist znorela, je vpila". Kasneje je bil tako uvideven, da je šel izven dosega mojih ušes.


Da pa se ne bom samo pritoževala - med samim slikanjem sva se oba pomirila, tako da sva zadevo zaključila civilizirano.
V končni fazi sem plačala samo delno slikanje, dobila pa celotno skupaj z opravičilom, vendar je slab priokus ostal.
Na žalost, ker z njihovo podružnico v Dravljah sem imela vedno dobre izkušnje.

Hkrati pa upam, da je tudi zgoraj omenjeni mladenič spoznal, da k lepemu ambientu in dragim aparaturam spada tudi vljudno obnašanje. Kar bi bilo tudi v skladu z njihovo internetno stranjo, kjer med razlogi zakaj si slikati zobe prav pri njih, navajajo tudi profesionalen in prijazen odnos do pacientov.

KONEC POČITNIC OZ. ZAČETEK ŠOLE / THE END OF SUMMER HOLIDAYS OR BEGGINING OF THE SCHOOL

Vse kar je lepo mine.

In letos smo se imeli res lepo. Še posebno naša šolarja, ki sta imela poleg družinskih počitnic še dodatne zaposlitve - en teden čudovitega varstva v Živalskem vrtu in en teden dodatnega morja, Manumajček pa je počitnikoval še s sošolcem pri njegovi babici.

Kljub moji bojazni kje bosta starejša otroka dva meseca, se je vse odlično izšlo.

Tudi jaz sem uživala v bolj sproščenih dnevih in tednih.

Zdaj pa je september in začela se je šola in še polno drugih obveznosti in opravkov.

In tako prejšnji teden en dan preživela z Manumajčico št. 2 na Pediatrični kliniki, da nam potrdijo ali ovržejo sum na alergijo. Reakcije ni bilo, torej nam kaže dobro!

Ena izmed nalog ob začetku šolskega leta je tudi dopolnjevanje šolske torbe oziroma njene vsebine. In tako je bila letos pri Manumajčici št.1 izražena želja, da nosijo otroci v šolo škatlo za malico kamor lahko spravijo  hrano, če je v šoli ne pojedo. Znašla sem se pred dilemo kakšno škatlo naj ji dam - velika bi ji po nepotrebnem zavzela veliko prostora v torbi tudi kadar nima hrane, majhna pa je nepraktična, saj ne bi notri spravila skoraj ničesar.
In tako sem takoj koristno uporabila knjigo o torbicah, ki sem jo dobila za rojstni dan. V tej odlični knjigici so navodila za vrečko za malico. Vrečka je ravno prav velika, da gre notri tudi steklenička za vodo, se zapre in je podložena z vodoodporno tkanino za lažje čiščenje.
V prvi fazi sta nastali dve za moja šolarja, zdaj pa sem začela s proizvodnjo še za druge lačne šolarje in vrtičkarje.

Nice things don't last forever.

And we spent really nice holidays this year. We went on a seaside vacation, spent some time at our haven, our school children attended a week of summer workshop at the zoo and spent an additional week at sea. Manuma-son also went with his school mate to his grandmother for a week.

At the end everything went smoothly despite my initial worries.

I also enjoyed in more relaxed days and weeks.

Now September is here, school has started and with it all kind of different obligations and errands.

For instance – I spent one day last week with Manuma-girl no.2 at the Pediatric clinic for some allergy tests. She had no reaction and all is looking good.

I also had to check that the children have everything they need for school. Manuma-girl's no.1 teacher suggested that the children have a lunch box in their bags, so they can store any remaining food in them. I found myself in front of a big dilemma – what kind of box should I give her. A big one would take too much space in her bag, but in the other had, she could hardly store anything in a small box.

I got a wonderful book for my birthday and I immediately put it to use and made lunch-bags form y school-children. The bags are great – just big enough for a water bottle and lined with waterproof fabric.

The bag is so successful I had to start a small production for all hungry school and kindergarten children.

VSE NAJBOLJŠE / HAPPY BIRTHDAY

Na današnji dan pred tremi leti je na dan prijokal moj tretji otrok - Manumajčica št.2 - VSE NAJBOLJŠE!!!

On this day three years ago my third child was born – Manuma-girl no.2 – HAPPY BIRTHDAY!

ZAKAJ, POVEJ ZAKAJ! / WHY, TELL ME WHY!

Eno - minutni izsek današnje vožnje domov:

Manumajčica št.2:     Zakaj avtomobili stojijo? Zakaj?

Jaz:      Ker imajo redečo luč.

Manumajčica št.2:     Zakaj zdaj voziš počasneje?

Jaz:      Ker je kolona pred nama.

Manumajčica št.2:     Zakaj je kolona?

Zakaj zdaj spet voziš hitreje?

Manumajčica št.2:     Glej mami lučke. Zelene, rumene. Zakaj so zelene in rumene? Povej zakaj?

                                   OOO, tema (zapeljala sem v predor pod gradom). Nič ne vidim. Lej lučke. Zakaj so lučke?

Jaz:      Da ti kažejo rob ceste v predoru, da se ne zaletiš.

Manumajčica št.2:     Zakaj?

Jaz:      Akhm?!?

Manumajčica št.2:     Mami zakaj, povej zakaj?

.

.

. 

In v podobnem stilu vse do doma.

One minute of conversation on the way home:

Manu-girl no.2:          Why are the cars standing on the road?

Me:     Because they have red light.

Manu-girl no.2:          Why did you slow down?

Me: Because there is a line in front of us.

Manu-girl no.2:          Why is there a line?

                                   Why are you driving faster again?

Manu-girl no.2:          Look mum, lights. Green and yellow. Why are they green and yellow? Tell me why!

                                   O, darkness (I drove in to a tunnel). I can't see s thing. Look, lights. Why are there lights?

Me:     The lights show the edge of the road in the tunnel, so you don't crash.

Manu-girl no.2:          Why?

Me:     Akhm?!?

Manu-girl no.2:          Mummy why, tell me why?

.

.

.

And this goes on all the way home.

OLEPŠANE PAJKICE / EMBELLISHED LEGGINGS

Šivanje otroških pajkic se finančno ne splača, saj jih v trgovinah prodajajo že za par evrov.

Ko sem nekje na neskončnem viru idej (internet) naletela na preprost način izdelave rožic za okrasitev oblek, sam takoj ene kupila in si dala duška z izdelovanjem rožic.

There is no economic reason for sewing leggings at home, because they cost a few Euros.

So when I came across an easy way of making flowers for decorating clothes I bought a pair and had a fun time making flowers.

DARILA ZA UČITELJICE / GIFTS FOR TEACHERS

Pri Manumajčici št.2 je naneslo tako, da bo imela z novim šolskim letom v vrtcu novo vzgojiteljico in novo pomočnico vzgojiteljice. To sem izvedela zelo na hitro, zato ni bilo časa za kakšno večjo akcijo priprave simbolnega darila v zahvalo za dve leti truda in ljubezni za naše otroke.

Ubrala sem preverjeno pot in kupila dve majčki in nanju našila žabici, saj se je skupina imenovala »Žabice«. Vsaki sem dodala še majhno bonboniero in darilo je bilo pripravljeno. Po odzivu obeh mislim, da sta bili darila veseli.

Manuma-girl no.2 will have new teachers in kindergarten next school year. This news came very unexpectedly and I didn't have much time to prepare a symbolic gift for her teachers as a thank you for two years of love and care.

So I took a proven path and bought two T-shirts and made frog-appliqués, because their group was called »Frogs«. To each shirt I added a box of chocolates and the gifts were ready.

Judging by their reaction they liked them.

Manumajček pa je imel zadnji dve leti v šoli učiteljico, ki si jo vsi lahko samo želimo. Zelo dobro je ocenila vse otroke in iz vsakega potegnila najbolje ob pozitivni vzpodbudi in podpori.

Manumajček se je pod njenim vodstvom kar razcvetel in razvila sta poseben odnos, poln medsebojnega spoštovanja. Težko, da bo še kakšna učiteljica v njegovem življenju pustila tak pečat, kot ga je ta.

S koncem šolskega leta pa se je na žalost zaključila tudi njuna skupna pot. Zato smo ji skupaj z drugimi starši in otroci pripravili simbolno darilo. Manumajček pa je imel željo, da bi ji pripravili še nekaj posebnega. Ker je bil ravno čas, ko sem kuhala jagodno in marelično marmelado, je želel aktivno sodelovati, da je potem lahko kozarček vsake marmelade podaril učiteljici. Hkrati pa je izrazil željo, da bi tudi njegovi učiteljici izdelala majico. In tako je nastal prav poseben darilni paketek.

Manuma-son had the very best teacher for the past two years. She knew all her »kids« very well and she managed to get the very best from each and every one.

Manuma-son flourished under her leadership and they developed a special relationship, based on mutual respect. I doubt that there will ever be another teacher able to make such a difference in his life.

In June their time together ended. All the kids and parents together prepared her a symbolic gift. But Manuma-son had a wish to make her something special. I was just making jam (strawberry and apricot) at that time, so he helped and made a jar of each especially for her.

He also asked me to customize a T-shirt for her. And so we prepared a very special gift basked.

INVENTURA / INVENTORY

Za nami je prvi del poletnih počitnic.


Otroci so preživeli en teden v naših nebesih, midva pa na žalost malo manj.
Skupaj pa smo deset dni čofotali na morju.

So, the first part of our summer vacation is over.


The kids spent one week at our haven, me and my husband unfortunately a little less.
But we spent ten days together splashing at the sea.

Že pred odhodom na morje smo začeli urejati sobico za Manumajčka, da bo imel malo miru in da bomo Manumajčici preselili skupaj.
Tak projekt pa seveda sproži verižno reakcijo - če smo hoteli sprazniti omaro za Manumajčkove stvari, jo je bilo potrebno pospraviti, da smo jo lahko pospravili, je bilo potrebno nekaj stvari odnesti v garažo, da smo te stvari lahko pospravili v garažo je bilo potrebno pospraviti garažo.
In tako smo se lotili velikega (res velikega) projekta pospravljanja garaže, kar ni bilo storjeno že kar nekaj časa. Začetek projekta pa je seveda pomenil tudi izlet do velike skandinavske trgovine po police.

Before we left we started preparing our smallest room for Manuma-son, so he could have some peace and quiet and we could move the girls together.

This project triggered a chain reaction – if we wanted to empty the closet for Manuma-son's belongings, we had to move some things in to the garage. If we wanted to put those things in to the garage, we had to clean it up.

So we started this big (really big) project of cleaning up the garage, which wasn’t done for quite some time. Starting this project also meant a trip to a well known Scandinavian store to get some shelves.

Prvotno stanje garaže sem na žalost pozabila fotografirati, ampak takole je izgledalo naše dvorišče, ko smo ven znosili večino vsebine:

Unfortunately I forgot to take a "before" picture, but that is how our backyard looked whit almost all the contents from our garage:

Po dveh zelo trdega dela in skrbnega razvrščanja pa sem več kot navdušena nad novim izgledom naše garaže.


After two days of hard labor and careful sorting I am more than pleased with the outcome.

Brez voznega parka / Without all the "vehicles"

Končni izgled / Final result

Uspešnost te akcije mi je dala zagon in padla je odločitev, da v letošnjem poletju izvedemo inventuro v vseh prostorih našega brloga ter pregledamo in obrnemo vsak predal in omaro.

Držite pesti, da nam ne zmanjka zagona.

The success of this action gave me an idea to do an inventory in every room in our apartment and that there will be no shelves or drawers unturned.

Let’s hope we pull it through!