PEŠČENJAK

Zelo vroča tema ta hip je mleko iz mlekomatov. Tudi mi smo redni obiskovalnci mlekomatov kmetije Mis.

Prejšnji teden so se pojavili rezultati testa ZPS in med ljudmi je završalo. Priznam, tudi jaz sem napela ušesa in ko je prišla revija VIP sem najprej preletela ta članek. Med okrcanimi mlekomati je bil tudi en od "naših". Vendar sem po razmisleku prišla do zaključka, da ta test ne bo spremenil moje odločitve, da uporabljam njihovo mleko. Če človek ve odkod priteče mleko in kakšen je postopek pridobivanja in so rezultati testiranja osnovani ne enkratnem vzorčenju, potem po mojem mjenju še ni razloga za paniko. Še toliko bolj, ker se držim načela, da ga uporabljamo izključno prekuhanega. Zdaj ga uporabljamo skoraj dve leti in še nikoli ni bilo nobenih težav.

Pri prekuhavanju mleka pa se pojavi stranski produkt - debela smetana, ki se nabere na površini, ko se mleko ohladi. Ker sem vzgojena tako, da se hrane ne meče stran, to smetano shranim in jo potem uporabim pri peki, kot smo to počeli, ko smo še kot otroci na počitnicah k sosedom hodili po mleko.
S smetano v receptu nadomestim maslo (vendar nikoli v celoti, ker je za moj okus potem premočan okus po mleku), kar pa je možno samo pri določenih vrstah peciva. Zato imam na zalogi nekaj receptov za kolače, ki se potem pogosto pojavljajo na našem jedilniku

Včasih se smetana nabira in jo je potrebno porabit preden se pokvari, časa za peko pa ni. Takrat se lotim kakšega od ekspresnih receptov in en tak je Peščenjak. Recept je zelo star. Jaz sem ga podedovala od svoje mame, ona pa verjetno od svoje babice.
To je zelo uporaben kolač:
- testo se pripravi v eni posodi
- kolač je dober sam po sebi, lahko pa mu dodamo različne dodatke - razna mleta jedrca (orehe, mandlje, lešnike), koščke čokolade, pri nas doma pa ga največkrat pred peko potresemo s sezonskim sadjem (ribez, jabolka, slive, hruške),  ki se med peko potopi v testo in rezultat je odličen sočen kolač.

Glede na letni čas so zdaj na sporedu jabolka in to domača iz vrta moje mame.
Ker se je v hladilniku nabrala zadostna količina smetane, je včeraj pri nas spet zadišalo po peščenjaku.

SESTAVINE:
200g sladkorja
2 jajci
1/2 skodelice mleka
200g moke
2 žlički pecilnega praška
100g razopljenega masla

V posodi penasto umešaj jajca s sladkorjem. Ko močno naraste, previdno umešaš še mleko, moko pomešano s specilnim praškom in raztopljeno maslo. Ko imaš gladko maso, jo vliješ v pomaščen pekač. Tokrat sem pred peko testo posula z majhnimi koščki jabolk, pokapljanimi z limoninim sokom. Kolač pečeš pol do tričetrt ure v pečici ogreti na 180 stopinj.

Pečen vroč kolač lahko po želji premažeš še z marelično marmelado, vendar se stopnja popavosti močno poveča (zelo pomemben podatek pri otroških jedcih).

DOBER TEK!

ŽENSKI VIKEND

V drugi polovici avgusta sem si privoščila nekaj, kar je bilo še leto dni nazaj nepredstavljivo: s sestrično sva šli sami (brez otrok in mož) za en vikend v Hamburg.
Na trenutke sem sicer imela prebliske slabe vesti vendar, če pa zdaj pomislim nazaj, mi ni prav nič žal, oziroma sem presrečna, da sva izpeljali to rahlo noro akcijo.

Razlog najinega izleta je bil namreč obisk sejma. In to ne kakršnega koli ampak prvega sejma umetnosti izdelovanja nakita iz perlic. Zelo zanimiva izkušnja, ki jo bova upam še kdaj ponovili, verjetno pa ne vsako leto.

Na sejmu sva preživeli približno pet ur, preostali čas pa sva namenili ogledu mesta, ki je zelo zanimivo in zelo drugačno od mest, ki smo jih navajeni. V Hamburgu ima glavno vlogo pristanišče in dejansko imaš občutek, da je mesto nastalo zaradi pristanišča in ne obratno.

Center mesta je popolnoma posvečen poslu in seveda trgovinam, tako da še dobro, da sva si mesto ogledovali v nedeljo, ko je vse zaprto. Presenečeni pa sva bili nad cenami hrane in pijače, ki so normalne, če ne celo nižje kot pri nas in to tudi na najbolj elitnih lokacijah.

Trenutno je ena največjih znamenitosti Hamburga gradbišče nove filharmonije. To bo zelo pompozna, v steklo oblečena stavba, ki jo iz treh strani obdaja reka. In po stari navadi, se gradnja iz leta v leto podaljšuje in nabirajo se nepredvideni stroški (trenutno se je zataknilo pri projektu za bodoče čiščenje ukrivljene steklene strehe). Je pa dober izgovor za ponoven obisk Hamburga čez nekaj let, vendar takrat v spremstvu najinih mož, saj ju bo stavba zanimala iz strokovnega stališča.

ODKLOP OD TEHNIKE

Prvi del dopusta, takoj po koncu šole, zadnja leta vedno preživimo "odrezani od sveta".  V stari (ampak prenovljeni) kmečki hiši, ki stoji na samem in je brez telefona, televizije in interneta. Stari in zaenkrat tudi mladi uživamo kolikor se le da.

Imamo dober zrak, prekrasen razgled, dobro družbo, za dobro hrano se pa tudi potrudimo. Letos mi je celo uspelo preiskusiti nekaj novih receptov za sladice.

Tudi z vremenom smo imeli srečo, saj ni bilo prav veliko dežja ali neviht, ki znajo biti v tistih koncih prav zoprne.

Tako pa izgleda naš kotiček na koncu sveta, ki je bil letos že štirideseto leto v naši družini in je bilo v ta namen organizirano praznovanje.

Takole pa hiša izgleda na praznični torti (ki pa ni moj izdelek, da se ne hvalim s tujim blagom)

Zdaj pa prej omenjeni razgled:

po dežju

 in v soncu

In kako si krajšamo čas brez sodobnih tehnologij? Nič lažjega.

Zelo priljubljeno je branje knjig.

Opazovanje narave (letos so bile hit poletja žabe in krastače):

Hodimo na sprehode in občasno na izlete (tole je letošnji)

Letos je bil pri dekletih popularen frizerski salon:

Pri fantih pa Harry Potter, zato je v peskovniku zrasla prava Bradavičarka (preden se je spremenila v Rock Otočec oz. Rock Kale)

Ker se na takem dopustu vsi odlično počutimo, komaj čakam naslednjih 40 let.

Zeblo nas pa tudi ne bo, saj so nam pridne roke pripravile dovolj kurjave. Hvala!!!!

KU KU, SPET SEM TU

Pa se spet oglašam po dolgem času.

Imam kar slabo vest. Ampak, bile so počitnice, poškodbe, doživetja... Skratka, nabirala sem snov za nove objave. Še malo slike uredim in začnem deliti z vami.

NORICE IN DEŽ

Danes bo že en teden odkar ima Manumajčica št. 2 norice. Moram priznati, da si je izbrala idealen čas - v službi smo pripeljali do konca en ogromen projekt, Manumajčica št. 1 je na morju z vrtcem, ravno dovolj časa je še do dopusta... Skratka, enkrat za spremembo bolezen nad katero se ne pritožujem.
Glede na to, da ne moreva ravno kopat po vrtu in se potepat in da vsak dan dežuje kot v tropih, bi človek mislil, da imam časa za ustvarjanje na pretek.

Če realno pogledam, ga pravzaprav imam. In kljub temu sem v celem tednu skupaj spravila samo en prototip krila, ki pa bo uporaben samo za domačo uporabo.

Ko je človek takole doma, kar avtomatično prestavi v nižjo prestavo in ni več tako efektiven, kot če iščeš vsako prosto minuto. Hkrati pa postaneš hudo gospodinjski tip - v normalnih razmerah sem zmožna pustiti umazano perilo ali posodo in se vsest za šivalni stroj. Zdaj pa mora biti prej vse pospravljeno - kuhinje, kopalnica, perilo... Včeraj sem se celo lotila pospravljanja čevljev - svojih in od vseh treh otrok (za naprej in za nazaj) - projekt, ki se ga lotim maksimalno dvakrat letno.
Danes pa se mi pred očmi prikazujta skupaj avto in sesalec. Le kaj bi to pomenilo? Da se bom lotila sesanja avtomobila tretjič v svojem življenju? Mogoče pa res. Ker če ne, sesalec kmalu ne bo dovolj in bom potrebovala kar lopato.

Mogoče sem pa tudi jaz malo norim od noric ali pa se mi je od vsega dežja skisalo.

POŠASTI NA KUBIK

Manumajček si je zaželel pošastko, kot sem jih izdelala za tri dojenčke.
In tako sva se v nedeljo lotila šivanja. Ko je bila njegova pošastka gotova, mu jo je v trenutku zaplenila Manumajčica št. 2, pa tudi Manumajčica št. 1 si je zaželela svoje. Ni mi preostalo drugega, kot da sem na hitro sešila še dve (očitno moram te pošastke vedno šivati po tri).

In takole izgleda moja najnovejša horda pošastk:

JAGODE, JAGODE...

PA KOLIKO JIH JE

Spet je prišel meni tako ljubi čas - čas jagod. Sploh odkar sem odkrila Kmetijo Osredkar iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu, kamor zadnjih nekaj let vsaj enkrat na teden hodim po odlične, krasne jagode.
Njihove jagode so res dobre in vedno sveže, saj jih je potrebno naročiti in prodajajo samo isti dan obrane sadeže. Če jih slučajno kaj ostane (kar se zgodi zelo redko), jih predelajo v odlično marmelado. Lansko leto pa so nam ponudili še 100% jagodni sok.
Skratka res se splača prevoziti tistih nekaj zoprnih ovinkov do Stranske vasi.

In kaj pri nas doma počnemo z jagodami?

Predvsem jih z velikim užitkom jemo.

Iz nekaj kil skuhamo marmelado.

Nekaj jih uporabimo v sveže pripravljenih sokovih ali pa jih uporabimo pri pripravi slaščic (hm, bo treba še kakšno torto narest).
Na spodnji sliki je moj nedeljski zajtrk (tistim, ki me poznajo, je zdaj jasno zakaj imam rahlo preveč kil).