PUSTNI KROFI

Letos sem si priprave na pustno rajanje močno olajšala in si kostume za Manumajčici sposodila, Manumajček pa bojkotira pust že drugo leto zapored (ga nič ne silim, ker več ali manj tudi sama ne maram pusta).
Včeraj pa sem z Manumajčicama krasila emonsko togo, da jo bo imela ogrnjeno Manumajčica št.2, ko se bodo z vrtcem kot stari Emonci udeležili pustnega karnevala na Ptuju.

Z drugačnimi pripravami pa sem začela že en mesec pred pustom in spekla krofe. Nekega petka so mi zadišali in v soboto na kulturni praznik sem imela čas in tako sem se lotila peke.
Kdo ve, če bom za pusta sploh imela čas, da podvig ponovim?

Sestavine (za približno 36 krofov):
900 - 950 g moke
60 g kvasa
1/2 jedilne žlice soli
7 rumenjakov
120 g sladkorja
130 g masla
10 žlic ruma
3/8 l  mleka
kupljena marelična marmelada (ne vem zakaj mi v krofih bolj paše kupljena, kot pa odlična domača)

V posodo električnega mešalca damo moko in na rob moke še sol.
Pripravimo kvasni nastavek tako, da zmešamo kvas, žličko sladkorja, žličko moke in toliko mleka, da dobimo gosto gladko zmes, ki jo postavimo na toplo, da vzhaja.

V kozico damo mleko, maslo in sladkor ter na majhnem ognju segrevamo dokler se sladkor in maslo ne stopita. Odstavimo iz ognja in pustimo ohladiti do mlačnega in dodamo rum in rumenjake.

Vzhajan kvas in mlačno tekočino dodamo moki in umesimo mehko testo, ki ne sme biti presuho (raje malo bolj vlažno). Če uporabljamo električni mešalec, mešamo testo vsaj 10 minut, če pa testo pripravljamo ročno, ga potem, ko nastane lepo testo še "tolčemo" s kuhalnico dokler ne začnejo nastajati mehurji.
Testo nato pustimo vzhajati, ko je dobro vzhajano ga pregnetemo in še enkrat pustimo vzhajati.

Vzhajano testo zvrnemo na mizo pogrnjeno s pomokano rjuho ali prtom in razvaljamo na debelino 2 cm. Iz testa s pomočjo modela ali kozarca premera cca 7 cm izrežemo kroge, ki jih pustimo na rjuhi vzhajati. Med vzhajanjem so krofi pokriti z rjuho in ko ena stran dobro vzhaja, jih obrnemo in vzhajamo še drugo stran.

Dobro vzhajane krofe ocvremo v segretem olju za cvrtje. Pravilno temperaturo olja lahko določimo na dva načina - v hladno olje damo košček surovega krompirja in ko je lepo zapečen, je olje pravilno segreto ali pa v vroče olje potopimo ročaj lesene kuhalnice - če je olje dovolj segreto iz ročaja izhajajo mehurčki.
Krofe polagamo v olje z zgornjo stranjo navzdol in pečemo 3 minute pokrite, jih obrnemo in pečemo še 3 minute odkrite. Moč ognja prilagajamo hitrosti pečenja, da se nam krofi slučajno ne zažgejo, po izkušnjah pa ni potreben prevelik ogenj.

Pečene krofe polagamo na kuhinjski papir, da se odcedijo, nato pa vanje nabrizgamo marelično marmelado. (Pri nas doma za brizganje uporabljamo neko pripravo za krašenje tort, ki zgleda kot majhna okrogla harmonika in ji lahko menjamo nastavke. Izberem ozek, dolg nastavek, kot povečana injekcijska igla, marmelado pa pred uporabo dobro premešam, da se zmehča).

Na koncu krofe potresemo še s sladkorjem v prahu.

DOBER TEK!

NEDELJSKI ZAJTRK - TRETJIČ / SUNDAY BREAKFAST No. 3

Pa se je spet zgodilo.
Nedelja zjutraj, po napornem tednu in dežurni soboti in brez kruha.
Nekaj bo potrebno otrokom dat za zajtrk.
Manumajček ne je mlečnih jedi (gresa, mlečnega riža...), palačink ali vafljev pa se mi ne da delat.
Raje bi nekaj podobnega kruhu.

Odločila sem se za mlečne kruhke (nemško Milchbrot, angleško Scones) - pripravljeni in pečeni so hitro in iz sestavin, ki jih imamo vedno doma. Pa še dobri so in ni potrebno čakati, da se popolnoma ohladijo, saj so najboljši z maslom in marmelado, ko so še mlačni.

Priznam, da moji še nikoli niso izgledali tako, kot v kuharskih knjigah, saj testo vedno razvaljam na pretenko in ne narastejo toliko, kot naj bi, ampak okusni so pa vedno in še vedno jih je zmanjkalo.



2 skodelici moke

2 žlički pecilnega praška
ščepec soli
30 g masla razrezanega na majhne kocke
125 ml mleka
125 ml vode

V posodo damo suhe sestavine in dodamo kocke masla. Maslo s prsti vtremo v moko (nastanejo drobtine in ne čutimo več večjih kosov masla).
Dodamo mešanico mleka in vode  in hitro zgnetemo v gladko, zelo mehko testo. Pri gnetenju moramo biti res zelo nežni in hitri, saj bodo kruhki trdi, če bomo gnetli predolgo.
Testo stresemo na pomokano površino in ga sploščimo do debeline približno 3 cm.
S pomokanim okroglim modelom (ali pa s pomokanim nožem) iz testa izrežemo kruhke, ki jih polagamo na pekač obložen s peki papirjem in pomažemo z mlekom.
Kruhke pečemo 12-14 minut v pečici ogreti na 220°C, dokler niso zlato zapečeni in zvenijo votlo, če na njih potrkamo.
Pečene kruhke ohladimo do mlačnega in postrežemo z maslom in marmelado (bolj dekadentni pa s smetano in marmelado).

It happened again.

It is Sunday morning after a long week and having to work on Saturday and we have no bread.

The children will need something for breakfast.

Manuboy doesn’t like dairy meals; I am not in the mood for making pancakes or waffles.

I would prefer something more like bread.

I decided to make Scones (Milchbrot in German) – they are quickly prepared and baked and I always have the ingredients at home. They are very tasty and they don't need to be cooled completely, because they are the best served with butter and jam, when they are still lukewarm.

I admit that my scones have never looked like the ones in cookery books, because I always pat the dough too thinly and they don't rise like they are supposed to, but they are still delicious, and we always eat the whole batch.

2 cups plain flour

2 teaspoons baking powder

Pinch of salt

30 g butter cut into small cubes

125 ml milk

125 ml water

Put the dry ingredients in to the bowl and add the butter cubes. Rub the butter with your fingers in to the flour.

Add the milk and water mixture and quickly kneaded all the ingredients into smooth, very soft dough. You have to be really gentle and quick with the kneading. If you knead for too long, you will get very hard scones.

Transfer the dough on to a floured surface and flatten it to a thickness of about 3 cm.

With floured round cutter (or with a floured knife) cut out the scones and place them on a baking tray lined with baking paper and brush with milk.

Bake the scones 12-14 minutes in an oven preheated to 220 ° C until golden brown (they should sound hollow if you knock on them).

Let the scones cool to lukewarm and serve with butter and jam (if you feel more decadent serve them with whipped cream and jam).

NEUSPEŠNO TEKMOVANJE / FAILED COMPETITION

V naši družini imamo kar nekaj nasprotij. Že samo mož in jaz se zelo razlikujeva v določenih pogledih. In eno takih področij je tekmovalnost. Moška polovica je tekmovalna in vsak izziv izkoristi za spodbudo, da postane sam še boljši. Jaz pa tekmovanja in tekmovalnost (sploh športno) raje prepustim drugim in bi se nasprotniku najraje umaknila in ga spustila naprej in od tekmovalnosti ne dobim nikakršne vzpodbude in zagona.

V nasprotju s temi občutki sem se v oktobru odločila pridružiti tekmovanju - kuharskemu tekmovanju. Bolj natančno sem želela objaviti fotografijo svojega  izdelka na Cookalong, ki ga vsak mesec razpiše Nigella Lawson. Oktobrski recept mi je bil zelo všeč in zato sem si en oktobrski vikend vzela čas in se lotila peke.
Njeni recepti so vedno lepo napisani, jasni in celo v metričnem sistemu, tako da s tem ni bilo nobenih težav.
Težave so nastopile, ko sem želela objaviti sliko. Po prijavi na njeno stran, mi je stalno javljalo, da se uporabniško ime in geslo ne ujemata. Po približno desetih poskusih v štirih dneh sem obupala.
Na mojo pritožbo na njeni FB strani tudi ni bilo nobenega odziva (pa nisem bila edina s to težavo), tako da sem pač (spet) vrgla puško v koruzo.

Torto smo z največjim veseljem pojedli in večja verjetnost je, da bom prej spet pekla to torto, kot poskušala sodelovati v kakšnem tekmovanju.

TESTO:

50 g grenkega kakava
100 g rjavega sladkorja
250 ml vrele vode
125 g mehkega masla
150 sladkorja
225 g moke
1/2 žličke pecilnega praška
1/2 žličke sode bikarbone
vanilijev sladkor
2 veliki jajci

Sestavin je dovolj za eno torto s premerom približno 20 cm, ki jo po peki prerežemo ali pa spečemo dve ločeni plasti.

V posodo damo kakav in rjav sladkor ter dolijemo vrelo vodo in dobro premešamo.
V drugi posodi penasto umešamo maslo in sladkor, v tretji pa pripravimo mešanico moke, pecilnega praška in sode bikarbone.
Mešanici masla in sladkorja dodamo vanilijev sladkor nato pa prvo jajce in zvrhana žlica moke ter drugo jajce in nato še ostanek suhih sestavin. Na koncu umešamo še kakavovo mešanico.
Testo damo v namaščen model za torte (ali dva) ter pečemo približno 30 minut v pečici segreti na 180°C.

KREMA:
125 ml vode
30g rjavega sladkorja
175 g masla, narezanega na kocke
300 g dobre temne čokolade, narezane na majhne koščke

Takoj, ko damo testo v pečico začnemo pripravljati kremo.
V kozico damo vodo, rjav sladkor in maslo in stopimo na majhnem ognju. Ko začne tekočina vreti, kozico umaknemo iz ognja in dodamo narezano čokolado. Vsebino kozice narahlo "zavrtimo", da pride vsa čokolada v stik z vročo vsebino. Pustimo za kratek čas, da se čokolada stopi, nato pa z metlico premešamo kremo dokler ni gladka in sijoča.

Krema naj stoji vsaj eno uro, da se ohladi in strdi, vendar jo v vmesnem času občasno premešamo.

Ko je testo pečeno in ohlajeno in krema lepo trda, sestavimo torto.

We have quite a few contradictions in our family. My husband and I are very different in some aspects. One of them is competitions. My better half is extremely competitive and he uses every chance he gets to compete and to use the competition to improve him.

On the other hand I don't like competitions (especially the sports kind) and am perfectly fine to let my opponent win. And I don't get any motivation from competing.

In put those feelings aside in October when I decided to join a competition – a cooking competition. I wanted to join the Nigella Lawson Cookalong. I really liked the October's recipe and so I took some time for baking on one weekend in October.

I find all Nigela's recipes nicely written, clear and they are even in the metric system, so I had no problems there.

Problems arose when I tried to post a picture. After logging on to her page, I constantly got a message that the username and password do not match. After about ten attempts in four days, I gave up.

I even complained on her FB page, but got no response (but I was not the only one with this problem), so I just (again) threw in the towel.

We ate the cake, which was gorgeous, but the odds are that I will sooner bake this cake again then enter another competition.

PREDSTAVE / IMAGINE

Trenutno sem v življenju naletela na veliko oviro. Obstajala je že nekaj časa, zdaj pa se je mala snežena kepica zakotalila po dolgi strmini in pred menoj pristala kot snežni zamet. Očitno je ne smem več ignorirati.

Že samo življenje s to oviro je bilo težavno, spoznanje, da moram nekaj ukreniti glede te ovire pa mi je pobralo vso energijo, ki bi jo lahko v normalnih razmerah drugače porabila. Samo odstranjevanje ovire me izčrpava tako psihično kot fizično. Na mojo srečo in veselje mi mož popolnoma stoji ob strani in me podpira pri mojem boju. 
Seveda pa na račun tega trpi tako družina kot moje ustvarjanje, ki ga v zadnjem času skorajda ni. Ravno tako sem bolj kot ne neaktivna v kuhinji, kakšnih novih kulinaričnih dosežkov pa že dolgo ni bilo. 
Na tem mestu se moram zahvalit še svojemu tastu, ki veliko pomaga pri otrocih in nas pogosto reši pred stradanjem s svojimi juhicami, mineštrami in drugimi dobrotami.

Trenutno imam začrtano strategijo svojega boja in že to mi daje nekaj upanja, čeprav si možnih posledic še ne znam predstavljati.

Lahko pa si predstavljam okus čokoladne pite z malinami, s katero smo se sladkali mrzlega junija.

TESTO:

250 g moke
100 g masla (na sobni temperaturi, narezano na majhne kocke)
100 g sladkorja v prahu
ščep soli
2 jajci

V posodo damo moko, maslo, sladkor in sol ter s prsti mešamo dokler ne dobimo "drobtin". Nato dodamo še jajci in gnetemo dokler ne dobimo gladkega testa.
Testo oblikujemo v kepo, zavijemo v prozorno folijo za živila in pustimo počivati v hladilniku eno do dve uri.

240 g ohlajenega testa  na pomokani površini razvaljamo na debelino 2-3 mm in z njim obložimo dobro namaščen okrogel pekač za pite premera 20 cm in ponovno postavimo v hladilnik za vsaj 20 min.
Testo večkrat prebodemo z vilicami in "slepo"  pečemo 20 minut v pečici ogreti na 190°C (na testo položimo papir za peko in nanj natresemo suha fižolova zrna). Nato znižamo temperaturo pečice na 180°C, odstranimo papir in fižol in pečemo še 5 minut.
Testo vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladi medtem pa pripravimo nadev.


NADEV:

250 ml sladke smetane
200 g drobno nasekljane dobre temne čokolade (delež kakava 60-70%)
25 g agavinega sirupa
50 g masla, narezanega na majhne koščke

250 g malin

V kozici na srednjem ognju segrejemo smetano. Ko zavre, umaknemo iz ognja in dodamo sirup in čokolado. Z metlico mešamo dokler ne dobimo gladke kreme. Ob stalnem mešanju dodamo še maslo, košček za koščkom.

Na pečeno testo razporedimo maline in čeznje prelijemo kremo. Počakamo, da se ohladi, nato pa postavimo v hladilnik za vsaj dve uri preden postrežemo.

Pito režemo z zelo ostrim nožem, ki ga pomočimo v vročo vodo za vsak kos.
Postrežemo jo hladno, vendar ne takoj iz hladilnika.

I ran in to a major obstacle in my life right now. Actually it has been there for some time, but now the small snow ball roll down the long slope and landed in front of me as a large pile of snow. Obviously I can not longer ignore it.

Admitting the existence of this obstacle was a difficult thing to do, deciding that something must be done about it was even harder. I spent all my energy on these decisions, the energy that could have been otherwise spent. Working on removing the obstacle is draining me both mentally and physically. Luckily for me, my husband fully stands by me and supports me in my fight.

Of course there are some consequences in our family life and my creating is suffering badly. I am also inactive in the kitchen. Lately I haven't made any new culinary achievements.

At this point, I have to thank my father in law, who is helping us a lot with the children and he often saves us from starvation with his soups, stews and other delicacies.

Currently I have outlined the strategy for the fight and it gives me some hope, even though I can not even imagine the potential consequences.

But I can vividly imagine the taste of chocolate pie with raspberries, which we had back in the cold month of June.

DOUGH:

250 g flour

100 g butter (at room temperature, cut into small cubes)

100g caster sugar

pinch of salt

2 eggs

Put the flour, butter, sugar and salt in a dish and mix it by hand until you get "crumbs". Then, add eggs and knead until you get smooth dough.

Shape the dough into a ball, wrap it in transparent foil and let it rest in the refrigerator for one to two hours.

Roll out 240 g chilled dough on a floured surface to a thickness of 2-3 mm and put it in a well-greased pie mold (20cm diameter) and put back in the fridge for at least 20 min.

Prick the dough several times with a fork and "blind« bake for 20 minutes in a preheated oven at 190 °C (line the dough with baking paper and put some dry beans on it). Lower the oven temperature to 180 °C, remove the paper with the beans and bake for another 5 minutes.

Take the dough out and allow it to cool while you prepare the filling.

FILLING:

250 ml whipping cream

200 g finely chopped good dark chocolate

25 g agave syrup

50 g butter, cut into small pieces

250 g raspberries

Heat the cream in a saucepan over medium heat. When it boils, remove from the stove and add the syrup and chocolate. Mix with the whisk until you get a smooth cream. Carry on mixing and add the butter, piece by piece.

Spread the raspberries on the baked pie and pour the cream over them. Allow to cool and then place in the refrigerator for at least two hours before serving.

Cut the pie with a very sharp knife, dipped in hot water for each piece.

Serve it cold, but not straight from the fridge.

SONČEK / SUNSHINE

Končno nekaj lepega vremena tudi v naši kotlini. Po dolgotrajni oblačnosti in megli da sonce človeku nove energije in zagona.

Če človek le lahko uživa v njegovih toplih žarkih.

Na žalost sva z Manumajčico št.1 obsojeni na stanovanje in opazovanje sonca skozi okna.
Počitnice se počasi zaključujejo in Manumajčica št.1 si jih je podaljšala z boleznijo, ki vedno bolj izgleda kot gripa.
Mene pa tudi daje viroza, ki sem jo verjetno podedovala od Manumajčice št.2, saj imam podobne znake kor jih je imela ona v začetku tedna (boleče grlo, uho in zdaj tudi vneto oko).
Bolezen gostimo že deset dni in očitno jo bomo še.

Zdravi družinski člani so šli danes uživati na sonce in začeli s prvimi pomladanskimi opravili na vrtu - obrezovanjem kivija.

Medtem pa sem jaz prinesla malo sonca v kuhinjo na drugačen način.

Finally we have some nice weather in our valley. After long period of cloudy and foggy weather it gives you new energy.

But you have to be able to enjoy the sunshine.

Unfortunately I am sentenced to indoors with Manugirl No.1 and we can only observe the sun through the windows.

Holiday is ending and Manugirl No.1 is going to extend them with illness, which increasingly looks like flu.

I personally am fighting a virus which I probably inherited from Manugirl No.2, since I have similar symptoms like she had in the beginning of the week (sore throat, ear pains and now a sore eye).

We have disease in our hose for ten days and obviously we will have it some more.

The healthy family members have gone to enjoy the sun and begun with gardening - pruning the kiwi.

And meanwhile I brought a little sunshine into the kitchen in a different way.

KAJ POČNEM ZADNJE ČASE? / WHAT AM I DOING LATELY?

Prejšnji vikend sem nabrala nekaj škatel hitro-pokvarljivih bio-jabolk.
In zdaj se trudim, da bi jih čimveč uspela porabiti preden segnijejo. Kar nekaj jih je že predelanih v neke vrsto čežane, vloženo v kozarčke.
Štirikrat smo že zagnali sušilnico in napolnili dve veliki škatli s suhimi krhlji.


I collected a few boxes of quickly rotting apples. Now my goal is to use as much apples as possible, before they rot.
I already have a few jars od apple sauce in my storage.
We managed to prepare two boxes of dried apples.

Nekaj kilogramov pa se jih spreminja v jabolčni kis. Tega do sedaj še nisem počela, tako da preizkušam dva različna načina (tretjega, ki naj bi bil najboljši, pa na žalost ne, saj bi morala jabolka najprej predelati v jabolčni sok).

Uspehi bodo znani šele čez nekaj tednov, če ne celo mesecev.

I am trying to change some kilograms of apples in to the apple vinegar. I have never done it before and I am trying two different ways of doing it.
We will know the results in a few weeks, if not months.

O okusu jabolčne pite pa bomo odločali že danes.

But today we will have to decide about the taste of this apple pie.

VANILIJEVE REZINE Z JAGODAMI

Pa je spet en mesec mimo od zadnje objave. Neverjetno kako gre čas hitro.

Vendar imam za polovico meseca zelo dober izgovor - z možem sva bila na prvih samostojnih počitnicah odkar imava otroke. In da ne bi bila malenkostna sva jo popihala - v New York. Poročilo bo seveda sledilo, ampak imam takoj nov izgovor (za drugo polovico meseca in še malo za naprej) - približuje se konec šolskega leta in s tem ogromno zaključnih predstav, nastopov, sestankov in dogodkov.

En takih dogodkov je bil ravno danes, ko smo imeli pri Manumajčici št.1 športne igre in druženje. Zaželjeno je bilo, da prinesemo kakšne prigrizke ali priboljške.

Jaz pač ne morem iz svoje kože in sem to razumela kot naročilo naj prinesem kaj domačega. Tako so iz testa za rulado in improvizirane kreme nastale Vanilijeve rezine z jagodami.

TESTO (količine so za dva pekača v velikosti pečice)
6 jajc
ščepec soli
240g sladkorja
120g moke
60g škroba
1,5 žličke pecilnega praška

Jajca ločimo in beljake stepemo v trd sneg skupaj s polovico sladkorja in soljo.
Rumenjake penasto stepemo z drugo polovico sladkorja nato pa previdno vmešamo sneg in mešanico moke, škroba in pecilnega praška. Testo razdelimo na dva pekača obložena s papirjem za peko ter enega za drugim pečemo 12-15 minut v pečici ogreti na 200°C.
Pečeno testo pustimo, da se ohladi.


KREMA
500ml mleka
200g sladkorja
60g praška za vanilijev puding
1 žlica domače vanilijeve esence (dva razpolovnjena stroka vanilije namočena v 150ml vodke) ali vrečka vanilijevega sladkorja
300ml sladke smetane

400ml mleka in sladkor (in vanilijev sladkor) zavremo, odstavimo od ognja in vmešamo mešanico mleka in praška za puding ter ponovno segrejemo do vrenja. Če uporabljamo esenco jo zdaj vmešamo v puding in ga zlijemo v nizek keramičen model ter ga pokrijemo s prozorno folijo (da ne nastane "koža"). Ko se puding ohladi ga v posodi za mešanje dobro premešamo (da ni kepic) in previdno primešamo še stepeno sladko smetano.

S kremo namažemo pečeno testo in ga narežemo na rezine želene velikosti (približno 5x5cm). Vsako rezino še okrasimo z rezinami sveži jagod.

DOBER TEK!

LIMONINA PITA

Včeraj smo imeli generalko poletja - sonce, sopara, vročina... Zraven pripadajoči glavobol kar še traja, čeprav nas ledeni možje niso pustili na cedilu in se je čez noč iz včerajšnjih 31°C ohladilo na borih 5°C. Dežek pa je pridno zalival mojo zelenjavo.

Se pa zato tolažimo s pito, ki je nastala včeraj z mislijo na poletje.

Res je idealna sladica za poletne dni, saj ne potrebuje peke, hkrati pa je lahka, hladna in osvežujoča. Da pa se je prehitro ne naveličamo, recept dopušča kar nekaj variacij.

OSNOVA:

150g polnozrnatih piškotov

50g čokolade v prahu

50g nasekljanih ali mletih mandljev (orehov, lešnikov)

100g masla

KREMA:

250g pasirane skute

1 lonček trdega jogurta

1 vanilijev sladkor

sok ene limone (limete, pomaranče...)

sladkor po okusu (približno dve veliki žlici, če nimate radi zelo sladko)

250ml smetane

6 listov želatine

Piškote zdrobimo in zmešamo z mandlji in čokolado. Mešanico prelijemo s stopljenim maslom in z zmesjo obložimo dno modela za torte (premer 24cm) ter postavimo v hladilnik.

Želatino namočimo v mrzlo vodo in pustimo nabrekati 10 minut.

Medtem zmešamo skuto, jogurt, vanilijev sladkor, sok citrusov in sladkor.

Želatino ožamemo in med stalnim mešanjem stopimo v kozici na majhnem ognju. Želatini primešamo dve žlici skutine kreme. Dobro premešamo in vmešamo v ostanek skutine kreme. Za približno 15 min postavimo v hladilnik in medtem stepemo sladko smetano. Ko se skutina krema začne rahlo strjevati vanjo vmešamo smetano in kremo vlijemo na strjeno piškotno dno.

Pito postavimo v hladilnik za nekaj ur (še bolje čez noč), da se dobro strdi.

DOBER TEK!

POLŽKI S ČOKOLADO IN LEŠNIKI

Starši se  vsake toliko časa znajdemo v težki situaciji, ko moramo sprejeti odločitev, ki lahko popolnoma spremeni potek življenja našega otroka. Z eno odločitvijo mu lahko spremenimo prihodnost. In to je res velika odgovornost.

Pred tako odgovorno nalogo sva se sredi letošnjega leta znašla tudi midva z možem.
Manumajčica št.1 je letos začela hoditi v prvi razred in po nekaj mesecih smo prišli do ugotovitve, da šola oziroma bolje rečeno razred, ki ga obiskuje ni najboljši za njen nadaljnji razvoj. Zaradi določenih lokalnih razlogov je izredno izstopala po razgledanosti, znanju in uspehu in ni imela primerne družbe.
Na misel so mi prišle tri možne situacije v prihodnosti:
- zaradi pomanjkanja konkurence, bi se lahko nehala truditi in bi ji padel uspeh
- sošolci bi jo izločili, ker izstopa
- najbolj pa me je skrbelo, da ne bi bila pripravljena na morebitne neuspehe in konkurenco v kasnejšem življenju.

Tako smo po težkem in temeljitem premisleku sprejeli odločitev, da sredi šolskega leta zamenjamo šolo. Vpisali smo jo v šolo, ki jo obiskuje kar nekaj njenih prijateljev iz vrtca, da bi bil šok ob spremembi čim manjši.

Zdaj sta za nami že dobra dva meseca nove šole. In po začetnem navdušenju in vmesni krizi ugotavljam, da je bila odločitev pravilna in smo s šolo zadovoljni vsi - tako Manumajčica št.1 kot tudi midva z možem.

Da pa ne bi bilo vse prelepo, ima tudi nova šole eno slabost - prehrano.
Ker šola nima lastne kuhinje, kosila vozijo iz druge šole. Na žalost pa se pogosto zgodi, da kosilo ni dovolj nasitno ali pa je hrane celo premalo. Hkrati pa je tudi jedilnica bolj majhna in morajo otroci hitro pojesti, da gredo lahko za njimi na kosilo še višji razredi. Manumajčica št.1 pa je pri hrani bolj počasna - poje sicer veliko, ampak počasi. In tako se pogosto, če ne kar vsak dan dogaja, da je lačna. Včasih ji zmanjka časa, včasih pa dobi premalo hrane oz. jo hrana ne nasiti.
Tako moram imeti imeti pripravljeno malico, da jo poje, ko jo pridem iskat ali pa jo vzame ona s seboj.
(Šola sicer ponuja še popoldansko malico, vendar sem se odločila, da ji za znesek, ki ga zahtevajo za to malico, lahko tudi sama pripravim okusno in pogosto bolj zdravo malico).

In to me je napeljalo k razmišljanju kaj vse bi bilo primerno in praktično za malico v šoli. Ena izmed možnosti, ki sem jih preizkusila so bili tudi Polžki s čokolado in lešniki:

TESTO:
500g moke
300ml mlačne vode (lahko naredimo poljubno mešanico vode in mleka)
10g medu
vrečka in pol suhega kvasa
ščepec soli

Iz vseh sestavin zgnetemo gladko testo, ki ga pustimo vzhajati na dvojno velikost.

POLNILO:
150g mehkega masla
200g grobo mletih lešnikov (ali drugih oreščkov)
250g nasekljane čokolade

Testo razvaljamo v pravokotnik, ga premažemo z zmehčanim maslom in potresemo z lešniki in čokolado. Testo vzdolžno zvijemo in narežemo na približno 15 enako velikih kosov (debeline približno 2cm). Polžke z rezno stranjo polagamo na pekač obložen s peki papirjem in jih rahlo sploščimo ter ponovno pustimo vzhajati.
Vzhajane polžke pečemo približno 25min v pečici ogreti na 180°C.

Ohlajene polžke lahko pokapljamo s prelivom iz sladkorja v prahu in limoninega ali limetinega soka.


DOBER TEK!

PINCA

Da ostanem še malo pri veliki noči.

Velikonočno kosilo pri moji mami je za nami.
Obvezno iskanje "zajčka" (sladkarij) za otroke tudi. Zajček ni ravno najbolj slovenska in verjetno tudi ne krščanska tradicija, jo pa v naši razširjeni družini gojimo že od naših mladih let. Za vsakega otroka pripravimo (prej so to počeli naši starši za nas) košarico sladkarij (sezonsko navdahnjenih) in če nam vreme dopušča  jih poskrijemo na vrtu drugače pa po hiši. Vsak otrok poišče eno izmed košaric in njej pripadajoče sladkarije. To pri nas ni tekmovanje kdo najde in pobere več, ampak enakovredno iskanje.

Jutri je še en praznični dan, ostalo pa nam je tudi še kar nekaj prazničnih dobrot, tako da bo jutri v kuhinji bolj len dan.
Ena izmed dobrot, ki poleg potice oz. letos mandljeve pletenke za Veliko noč ne sme manjkati na naši mizi, je Pinca.
Pinca je sladek, mlečen kruh, ki se odlično ujame s šunko, hrenom in jajci. Pečem jo po preizkušenem receptu iz knjige ABC Peke dr.Oetker-ja, ki sem jo za trinajsti rojstni dan dobila od svojih sester. To je dober dokaz, da se za kuhanje in peko zanimam že od mladih nog.

SESTAVINE:
500g moke
1 vrečka suhega kvasa
50g sladkorja
1 vrečka vanilijevega sladkorja
1 beljak
2 jajci
1 žlička soli
250ml sladke smetane

PREMAZ:
1 rumenjak
1 žlica mleka


Iz vseh sestavin zgnetemo gladko, ne presuho testo, ki ga pustimo vzhajati toliko časa, da vidno naraste. Vzhajano testo ponovno pregnetemo in oblikujemo v želeno obliko (ponavadi sem iz treh klobas testa spletla kito, letos pa sem se odločila za hlebčke).
Oblikovane pince položimo na pekač obložen s peki papirjem, premažemo s premazom iz rumenjaka in mleka in ponovno vzhajamo. Pečemo približno 35min (do zlato-rjave barve) pri 180°C.

DOBER TEK!

MANDLJEVA PLETENKA

Čas tako hitro mineva - zdi se mi, da je bil ravnokar Božič in Novo leto, danes pa je že Velika noč. Za Božič sem uspela napeči veliko piškotov in celo čokoladno potico, ki je bila do sedaj vedno na mizi tudi za Veliko noč.

Letos pa nisem našla prave volje in časa, da bi se lotila peke potice. Mogoče tudi zaradi rahlo načetega zdravja, ki se bo upajmo hitro popravilo po včerajšnjem obisku zdravnika in dveh škatlicah antibiotikov.

Ker pa sem vseeno hotela imeti nekaj prazničnega peciva, sem spekla Mandljevo pletenko. V osnovi je zelo podobna potici - kvašeno testo, napolnjeno z nadevom iz mandljev in marcipana, vendar je vseeno preprostejša in uspeh je zagotovljen. Potice se pa še vedno po toliko letih lotevam s spoštovanjem in rahlim dvomom kako bo uspela (čeprav je še nikoli nismo vrgli v smeti).

Tako imamo letos na mizi nekaj novega, pa prav nič slabšega.

SESTAVINE (povzeto po Slaščice za vse priložnosti - 2.del)

TESTO:
500g moke
1 vrečka suhega kvasa
150ml mleka
60g masla
40g sladkorja
žlička soli
limonina lupinica
2 jajci

Iz sestavin zgnetemo gladko testo in ga pustimo, da vzhaja na približno dvakratno velikost. Vzhajano testo dobro pregnetemo (če smo v časovni stiski lahko drugo vzhajanje spustimo in testo kar razvaljamo) in pustimo še enkrat vzhajati. Vzhajano testo razvaljamo v pravokotnik in premažemo s pripravljenim nadevom.

NADEV:
150g marcipana
2 beljaka
30g sladkorja
150g zmletih mandljev

Beljaka s sladkorjem stepemo v trd sneg v katerega previdno vmešamo mlete mandlje in 100g naribanega marcipana.
Ko nadev namažemo na razvaljano testo, ga potresemo še s preostalim naribanim marcipanom in zvijemo. Zvitek pustimo vzhajati približno 10 minut, nato pa ga prerežemo vzdolžno na polovico. Obe polovici zvitka večkrat prekrižamo, tako da dobimo pletenico, ki jo preložimo na pekač obložen s peki papirjem. Pustimo, da dobro vzhaja in pečemo približno 40 minut v pečici ogreti na 180°C.

Pečeno pletenico lahko pokapljamo še z glazuro iz sladkorja v prahu in limoninega soka (zmešamo 2 žlici sladkorja v prahu z malo limoninega soka) in ohladimo.


DOBER TEK!

POPASTI POLŽKI

Spet sem nekaj pekla po angleškem receptu in spet ne vem prevoda - pregledala sem kar nekaj receptov, imena pa so različna Cinnamon rolls, Sticky buns, Caramel rolls ali buns. Odločila sem se za lastni izum - POPASTI POLŽKI, saj je Manumajčica št.2, ki mi je pri peki asistirala, začela vpiti "polž, polž", ko sem testo zvila. Polnilo, ki je iz masla in sladkorja, pa polžke naredi popaste.

Osnova polžkov je sladko, mlečno kvašeno testo, ki mu lahko dodajamo različne dodatke ali polnila in tako spreminjamo glede na želje in sestavine na zalogi.

Jaz sem se danes odločila za osnovno različico: testo brez dodatkov napolnjeno z maslom in sladkorjem. Spremenila sem samo to, da sem dala žličko cimeta v testo in ne v polnilo.
Sladkor sicer ni tako lepo karameliziral, kot sem si predstavljala, ampak mislim, da bo okus kljub vsemu dober. Mogoče je bila napaka v tem, da sem dala polžke v hladno pečico, da so še malo vzhajali in ne v zelo vročo, kot priporočajo recepti.
Mogoče mi bo pa drugič uspelo, saj polovica testa še čaka v hladilniku za čez nekaj dni.

Polžkov sicer še nismo poskusili, ker se še hladijo, vendar sem navdušena nad izgledom prve serije in preprosto pripravo, tako da mislim, da se bodo uvrstili na seznam priljubljenih receptov za nedeljske zajtrke oz. občasno crkljanje.

TESTO:
125g masla
2 skodelici mleka
3 čajne žličke suhega kvasa
3/4 skodelice sladkorja
6 skodelic moke
2 čajni žlički soli

Maslo stopimo in mu dodamo mleko. Ko je mešanica mleka in masla mlačna, ji dodamo kvas in sladkor in mešamo, da se oba raztopita. Tekočino dodamo moki s soljo in zamesimo gladko, mehko testo, ki ga pustimo vzhajati eno uro.

Polovico vzhajanega testa razvaljamo na pravokotnik, tako da je testo debelo približno pol centimetra. Drugo polovico pa shranimo v hladilniku  in ga porabimo v roku enega tedna.


NADEV:
maslo (količina je poljubna, mora pa biti segreto na sobno temperaturo)
1/2 skodelice sladkorja (belega ali rjavega)
žlička cimeta

Razvaljano testo namažemo z zmehčanim maslom. Količino masla prilagodimo lastnim željam. Po maslu potresemo sladkor zmešan s cimetom in testo po daljši stranici zvijemo v polža. Polža narežemo na približno 4cm debele rezine, ki jih na rezno ploskev polagamo v pekač pomazan z maslom ali obložen s peki papirjem. Med polžki pustimo malo prostora, da lahko vzhajajo.
Ko polžki rahlo narastejo jih pečemo 12 minut v pečici ogreti na 240°C.


VARIACIJE:

• nadevu lahko dodamo mlete mandlje ali orehe, zelo sladkosnedni pa tudi koščke čokolade
• testu lahko primešamo nasekljano suho sadje, rozine ali koščke čokolade, v tem primeru izpustimo nadev in testo oblikujemo v dolgo klobaso, ki jo v pekaču zvijemo v velikega polža

DOBER TEK!

Pa še kruhek, ki se je pekel po polžkih

KRUH S PIRINIMI KOSMIČI

V naši hiši jemo večinoma doma spečen kruh. Mogoče bi bilo trenutno bolj pravilno napisati, samo jedli domač kruh, saj mi zadnje tri mesece ni uspelo, da bi ob ostalem delu pekla še kruh.
Vzrok je bila bolj psihična utrujenost kot resnično pomanjkanje časa, saj priprava domačega kruha pravzaprav vzame tako malo časa, da sem vsakič znova presenečena. Vzhajanje kruha res zahteva nekaj več časa, vendar to kruh počne sam.

Včeraj zvečer smo ugotovili, da počasi zmanjkuje kruha. Ker je bil že skoraj večer (zunaj je bilo temno in mrzlo) in se nikomur ni hodilo več ven, sem se lotila peke.

Zadišal mi je prav poseben kruh - kruh z ovsenimi kosmiči.

Doma sem imela samo pirine kosmiče, zato je nastal - KRUH S PIRINIMI KOSMIČI.
Res je to rahlo dolgotrajnejši recept, ampak se splača potruditi, saj je rezultat odličen.

SESTAVINE:
1 skodelica kosmičev (mehkih)
1,5 skodelice vode
2 vrečki suhega kvasa (po 7g)
0,5 skodelice tople vode
0,5 žličke sladkorja
0,5 skodelice toplega mleka
1 jedilna žlica mehkega rjavega sladkorja
2 žlički soli
3,5 do 4,5 skodelice moke (jaz sem uporabila mešanico 1:1 polnozrnate in bele moke)
še nekaj kosmičev

Model (velik približno 12 x 28cm) namažemo s stopljenim maslom ali oljem.
Vodo in kosmiče zmešamo v majhni kozici in med mešanjem kuhamo na majhnem ognju približno 3 minute oziroma dokler kosmiči ne popijejo vse vode in se zmehčajo.
Kosmiče prestavimo v veliko posodo, v kateri bomo zamesili kruh in počakamo, dokler niso kosmiči mlačni.
Kvas raztopimo v topli vodi in dodamo pol žličke sladkorja.
Mlačnim kosmičem dodamo kvas, mleko, rjav sladkor in sol in vse skupaj dobro premešamo.
Dodajamo moko (po eno skodelico moke naenkrat) dokler ne dobimo mehkega testa. Testo gnetemo 10 minut in po potrebi dodajamo moko. Testo mora biti gladko in elastično in ga pustimo vzhajati eno uro.
Testo dobro pregnetemo in ga razdelimo na dva dela.
Prvi del oblikujemo v štruco in položimo v model. Drugi del pa razdelimo na tri dele in vsak del oblikujemo v približno 30 cm dolgo klobaso, ki jih spletemo v kito. Kito premažemo z vodo.
Na delovno površino potresemo dodatne kosmiče in na njih previdno pritisnemo kito (s premazano stranjo navzdol). Kito spet obrnemo in položimo v model  - po potrebi raztegnemo, da se prilega spodnjemu testu.
Pustimo vzhajati še 45 minut in pečemo 45 minut pri 180°C. Pustimo ohlajati v modelu 10 minut, nato pa stresemo iz modela in do konca ohladimo na mreži.

DOBER TEK!

ČOKOLADNO VIŠNJEVA MALENKOST (TRIFLE)

Pri tokratni objavi imam pa težave že pri naslovu. Iz receptov v angleščini in nemščini dobro poznam sladice po imenu TRIFLE - to so božanske zadeve, kjer se v plasteh nalaga biskvit, sadje in kremo ali smetano. Slovenskega izraza se ta trenutek ne spomnim, v slovarju pa sem kot možen prevod našla "malenkost".
Lahko bi bilo, da je ta prevod celo pravilen, saj naj bi bila to preprosta in hitro pripravljena sladica, ki jo narediš iz sestavin, ki jih imaš doma.

Moj mož ima rojstni dan ob zelo neugodnem času - nekaj dni pred božičem, ko je že vsega preveč - tako dela kot hrane. Zato se vsako leto znajdem pred dilemo kdaj sploh praznovati in kaj pripraviti.

Letos sem imela božične peke že rahlo dovolj, zato sem se odločila, da namesto torte pripravim "malenkost". Tokrat sem šla celo tako daleč, da sem uporabila kupljen kolač. To je hrana, ki je drugače nikoli ne kupim, saj prisegam na domače izdelke, vendar se je kar dobro obnesel.

Kombinacija čokoladnega kolača, vanilijeve kreme in višenj je ravno prav sladko-kisla, s posebno skrivno sestavino, pa vse skupaj dobi še posebno noto.


SESTAVINE

"MALENKOST" v 1,5 kratni izvedbi

350g čokoladnega kolača (lahko tudi marmorni kolač)

kozarec vloženih višenj
30ml skrivne sestavine: Kirsch-a (ali drugega sadnega žganja)

180ml sladke smetane
20g mandljev v lističih

VANILIJEVA KREMA
2 rumenjaka
2 jedilni žlici sladkorja
1 jedilna žlica jedilnega škroba
1/4l mleka
2 žlički vanilijevega ekstrakta (ali vrečka vanilijevega sladkorja)
180ml sladke smetane

Za vanilijevo kremo v ognjevarni  posodi penasto vmešamo rumenjaka, sladkor in škrob. V drugi posodi segrejemo mleko skoraj do vrenja, odstavimo in počasi med stalnim mešanjem vlijemo v jajčno mešanico. Mešanico nato segrevamo še 5 minut med stalnim mešanjem. Ko se krema zgosti, jo odstavimo in primešamo vanilijev ekstrakt. Počakamo, da se krema ohladi, nato pa ji primešamo ne pretrdo stepeno sladko smetano.

Kolač narežemo na približno 1cm debele rezine in eno tretjino zložimo v veliko posodo v kateri bomo sladico postregli. Višnje odcedimo in prihranimo sok. V 1/4l višnjevega soka primešamo žganje in to tekočino uporabimo za namakanje kolača. Na namočen kolač razporedimo za veliko pest višenj.
Na višnje namažemo tretjino vanilijeve kreme. Še dvakrat ponovimo vse plasti in zaključimo z vanilijevo kremo. Trifle pokrijemo s folijo za živila in postavimo v hladilnik za vsaj 3-4 ure.
Pred serviranjem premažemo z ne pretrdo stepeno smetano in posujemo s prepraženimi mandljevimi lističi.

DOBER TEK!

POMARANČNO-ČOKOLADNE PLOŠČICE

Če bi med piškoti, ki jih spečem v predbožičnem času izbirala najljubše, bi bile Pomarančno-čokoladne ploščice nedvomno med favoriti. Kar se tiče sestavin, so to pravzaprav zelo preprosti piškoti, ki pa zahtevajo malenkost več časa za pripravo.

Končni rezultat pa je odlična kombinacija čokolade in pomaranče.

TESTO
100 g jedilne čokolade ali čokolade v prahu
125 g masla

125 g sladkorja

1 ščepec soli

1 jajce

naribano lupino ene neškropljene pomaranče

200 g moke

1 čajna žlička pecilnega praška

PRELIV

200 g sladkorja v prahu

4-6 jedilnih žlic pomarančnega soka

Čokolado grobo naribamo oziroma uporabimo čokolado v prahu. Maslo zgnetemo z sladkorjem, soljo, jajcem in pomarančno lupino. Zraven dodamo (presejano) moko in pecilni prašek ter čokolado in hitro pregnetemo v gladko testo. Testo oblikujemo v kroglo in ga damo, zavitega v alu-folijo, za dve uri v hladilnik. Nato testo na pomokani površini razvaljamo približno 5 mm debelo in izrežemo piškote poljubne oblike (letos so pri nas večinoma srčki). Ploščice naložimo v dovolj veliki razdalji na pekač, ki ga damo na srednjo višino v pečico, segreto na 200^oC. Pečemo 8-10 minut. Ko so pečene, ploščice previdno s širokim nožem preložimo iz pekača na kuhinjsko mrežo ali na pladenj, da se ohladijo. Nato presejemo sladkor v prahu, zmešamo s pomarančnim sokom in namažemo na ploščice. Pustimo, da se preliv posuši in ploščice pospravimo v škatlo.

DOBER TEK!

LEŠNIKOVI PIŠKOTI S ČOKOLADO

Ob določenih vonjih in okusih me preplavijo prijetni spomini na otroštvo. Vrnejo me v prav poseben čas, ko je bilo še vse preprosto in so lepi trenutki trajali večno.

Točno to se mi je zgodilo, ko sem prvič spekla "Lešnikove piškote s čokolado" iz knjižice Čokolada (Jill Norman, založba Kmečki glas). Piškote s popolnoma enakim okusom smo pogosto jedli pri mojih starih starših, ko smo bili še otroci. Prodajali so jih v (če me spomin ne vara) zeleni vrečki in to so bili v sredini rahlo lepljivi, čokoladno-lešnikovi kupčki, ki jih je bilo težko nehati jest, ko si enkrat začel.

Poleg prijetnih spominov, pa imajo ti piškoti še eno pozitivno lastnost - pripravljeni so zelo, ampak res zelo hitro in preprosto, potrebujemo pa samo štiri sestavine oziroma po želji pet.

SESTAVINE:

75g jedilne čokolade

125g sladkorja

175g zmletih lešnikov

2 beljaka

1/2 žličke cimeta (po želji)

POSTOPEK:

Na vodni kopeli stopimo čokolado. Ko je stopljena, jo odstavimo iznad vroče vode in ji dodamo druge sestavine. Vse dobro premešamo ter z dlanmi (najbolje rahlo vlažnimi) oblikujemo kroglice v velikosti med lešnikom in orehom. Kroglice polagamo na pekač obložen s peki papirjem in pečemo v pečici, ogreti na 180°C, 12 do 15 minut.

Počakamo, da se ohladijo in začnemo uživati!

SADNA TORTA ZA MANUMAJČKA

Jeseni ima rojstni dan naš Manumajček.
Že od malega je rahlo nenavaden otrok, vsaj kar se tiče sadja. Starši morajo otroke ponavadi siliti in prepričevati, naj pojedo kaj sadja, mi pa smo ga Manumajčku že prepovedovali in omejevali, ker mu nikoli ni bilo dovolj.
Na vrtu (doma in pri moji mami) se ga vedno najde v bliži drevesa ali grma, ki trenutno rodi, v trgovini in na tržnici vedno prosi za sadje. Mislim pa tudi, da razen banane ni sadja, ki ga ne bi jedel.

Da ne bo pomote- rad ima tudi čokolado in bombone, ampak sadje je njegova stvar.

Tega načela se drži tudi pri tortah. Najraje ima sadne torte v vseh možnih oblikah. Če je pri Manumajčici št.1 odgovor na vprašanje "Kakšno torto bi za rojstni dan?" vedno: čokoladna, je pri Manumajčku: sadna.

Tokrat sem se želela malo bolj potruditi in se nisem zadovoljila z navadnim biskvitom poljnjenim s sadjem in smetano. Zato sem se odločila, da po dolgem času spet naredim torto iz tople biskvitne mase s smetanovo-skutno kremo in sadjem. Oboje pa je iz kuharske knjige Die Gute Küche (Plachutta, Wagner).



TOPLA BISKVITNA MASA

SESTAVINE
110g sladkorja
85g moke
40g škroba
5 jajc
1 vanilin sladkor
ščepec soli

Jajca, sladkor, vanilin sladkor in sol najprej stepamo nad soparo, ko naraste umaknemo iz sopare in stepamo dokler se ne ohladi. Dodamo moko pomešano s škrobom in previdno vmešamo v jajčno kremo. Pečemo približno 30 minut pri 200°C.


SMETANOVA-SKUTNA KREMA

SESTAVINE
375g pasirane skute
375ml sladke smetane
190ml kisle smetane
225g sladkorja v prahu
sok in lupina ene limone
1 vanilin sladkor
5 listov želatine

Zmešamo skuto, kislo smetano, sladkor v prahu, sok in lupino limone in vanilijev sladkor. Želatino namočimo v mrzlo vodo in pustimo, da se napije. Nato jo ožamemo in v kozici previdno stopimo. Stopljeni želatini dodamo dve žlici skutne kreme, dobro premešamo in vmešamo nazaj v kremo. Primešamo še stepeno sladko smetano.

Pečen biskvit prerežemo in spodnji del testa položimo na krožnik ter obdamo s tortnim obročem obloženim s peki papirjem. Na testo nalijemo kremo, prekrijemo z drugim delom testa, rahlo pritisnemo in za nekaj ur postavimo v hladilnik. Nato odpremo tortni obroč, odstranimo peki papir in torto posujemo s sladkorjem v prahu.

Torto lahko poljubno spreminjamo z dodatkom sadja - v koščkih ali pa v kremo vmešamo sadni pire ali marmelado.

Naša različica:
Testo sem (s težavo) dvakrat prerezala. Na testo sem naložila na koščke narezane breskve iz kompota, okrog cele torte pa sem zataknila polovične rezine kivija. Sledila je polvica kreme in sredinjski del testa. V drugo polovico kreme sem vmešala tri velike žlice jagodne marmelade, da se je krema obarvala rahlo rožnato. S tem sem napolnila drugo plast torte, prekrila z vrhnjo plastjo testa in postavila v hladilnik.
Naslednji dan sem torto rešila iz oklepa in jo posula s sladkorjem v prahu.

DOBER TEK!

Takole so izgledale vse dobrote s katerimi smo se sladkali tistega dne

RIŽEV NARASTEK

Ko človek dobi otroke, šele dobro dojame kaj pomeni odrekanje, premagovanje in  preseganje svojih meja. Hkrati pa se zaveš neizmejne ljubezni - tvoje do otroka in otrokove do tebe.

Jaz na splošno nisem izbirčen tip človeka. Ena izmed stvari, ki jih pa res ne maram je mleko. Baje ga ne pijem že od svojega drugega leta starosti, ko je mami zamenjala cucelj na steklenički in po novem cuclju nisem hotela več piti. Ali je to resnica ali legenda ne vem, ampak dejstvo pa je, da ne pijem mleka in ne jem mlečnih jedih kot so mlečni riž, mlečni gres, čokolino... Po zaslugi moje stroge sestre in najinega skupnega izleta na Irsko sem začela v manjših količinah tolerirati mleko z 0,5% mlečne maščobe (če temu še lahko rečemo mleko). Najhujša stvar zame pa je toplo, polnomastno mleko, saj mi od vonja postane kar slabo.

In potem sem dobila otroke.

Ker se trudim biti dobra mama, sem jim kuhala mlečne papice (dokler so jih hoteli jesti). In ker je za otroke najboljše polnomastno, nepredelano, nehomogenizirano mleko, ga kupujem na mlekomatu in prekuhavam, shranjujem smetano... Če to ni dokaz ljubezni in premagovanja, pa ne vem kaj je.

Pred časom je Manumajček na mojo veliko grozo izrazil željo po riževem narastku, ki so ga včasih jedli v vrtcu.
Najprej sem premagala odpor, nato pa sem se vrgla na svoje kuharske knjige, saj tega pa res nisem znala pripravit.

Iz zagate me je rešila stara dobra Slovenska kuharica Felicite Kalinšek, ki sem jo podedovala po svoji babici.

Izbrala sem recept za rižev kipnik, ga "poročila" z riževim kipnikom z jabolki in nastal je moj prvi rižev narastek z jabolki, ki je izginil v rekordnem času. Dobila pa sem tudi kompliment, da je veliko boljši kot tisti v vrtcu.

Ko sem ga hotela poslikat, sem naletela na tole:

Tudi v drugem poizkusu, so bili jedci hitrejši od fotografa, mogoče mi bo pa tretjič uspelo še poslikati.


Sestavine (v zgornjem pekaču se je pekla približno polovica mase):

skodelica riža (obstajajo posebne vrste riža prav za narastke)
2,5 - 3 skodelice mleka (lahko mešanica mleka in sladke smetane)
ščep soli
nastrgana lupina neškropljene limone
vanilijev sladkor ali vanilijev strok
70g sladkorja
5 jajc
2 jabolki
maslo za model
sladkor v prahu za posip

V posodo damo mleko s ščepcem soli, limonino lupinico in vanilijo ter v njem med stalnim mešanjem skuhamo riž do mehkega. Pustimo v posodi, da riž dokončno popije mleko in se ohladi.
K hladnemu rižu dodamo rumenjake in sladkor in dobro premešamo, nato pa previdno vmešamo še beljake stepene v sneg.
V model za narastke, dobro namazan z maslom, damo polovico mase, potresemo z jabolki, ki smo jih olupili in naribali na lističe ter prekrijemo z ostankom mase.
Pečemo približno 40 minut pri 180°C. Površina mora biti zlato rjavo zapečena, notranjost pa ne sme biti več tekoča.
Pečen narastek potresemo s sladkorjem v prahu in ga jemo še toplega ali hladnega. Lahko ga postrežemo skupaj s sadno ali vanilijevo omako.

DOBER TEK!

HRUŠKE - NA HITRO

V naši veži je osem zabojčkov hrušk. Domačih, ekoloških, odličnih... Nekaj je obranih in jih bomo jedli sproti, ko se bodo mehčale, nekaj pa je potolčenih in jih bo potrebno hitreje porabit.

Trenutno se ukvarjam z zbiranjem receptov in idej.

Sem pa zadnjič, ko sem pekla burek, naredila hitro sladico s hruškami. Ostalo mi je nekaj vlečenega testa, ki mi je ga bilo škoda zavrečt. Zagledala sem dve rahlo prezreli hruški in prišla na idejo.

Testo sem pripravila za zlaganje v trikotnik (glej burek). Nadev sem pripravila kar na testu - v kot testa sem položila na majhne koščke narezano polovico olupljene hruške, potresla s ščepcem rjavega sladkorja in dodala še veliko žlico mandljev v lističih. Trikotnike sem spekla in pečene potresla s sladkorjem v prahu.

Zelo preprosto, hitro, ampak vseeno okusno!

BUREK Z BLITVO V SLIKAH

Tale objava je dopolnitev recepta iz objave BUREK Z BLITVO. Takrat nisem imela še nobenih slik za to dobroto. V torek je bil spet na jedilniku in sem pripravo dokumentirala.

Mešanica skute, kisle smetane in jajca:

Narezana blitva:

Predpriprava za "zvijanje cigare" - v nadev sem tokrat dala mogoče malo preveč blitve (odvisno od okusa), ugotovila sem pa, da testa ni potrebno prepognit čez pol in da z enojno plastjo ravno tako dobro uspe:

Skoraj zvita in zvita cigara:

Pečen burek:

Še en način je zlaganje v trikotnik - testo narežem na trakove, nadev položim v en vogal in zložim, da nastane trikotnik: