MOJ ANGEL / MY ANGEL

Razmišljanje mojega malega angelčka na poti domov

Manumajčica št. 2: A tisti, ki so res v nebesih, kdaj padejo na tla?

Jaz: Mislim, da ne.

M. št. 2: A v nebesih govorijo?

Jaz: Verjetno.

M. št. 2: Kje so že tisti, ki so poredni?

Jaz: V peklu.

M. št. 2: Ja točno pekel, tam je pa velik ognja, mi je Manumajčica št. 1 povedala.


Sem se pa zadržala, da ji nisem rekla, da ne bi imela nič proti, če bi kdaj kdo iz nebes padel na tla, samo da tisti iz pekla ne bi stalno hodili nazaj in mi grenili življenja.

Še krilca se skoraj vidi, a ne? / You can almost see the wings, don't you?

The way my little angel thinks:

Manugirl No. 2: Do the ones who are really in heaven ever fall to the ground?

Me: I think not.

M. No. 2: Do they talk in heaven?

Me: Probably.

M. No. 2: I can't remember where the naughty ones go?

Me: To the hell.

M. No. 2: Yeah, exactly hell, there is a lot of fire; Manugirl no. 1 told me so.

I really had to hold myself back and be quiet. But I wanted to tell her that I wouldn’t mind if someone would occasionally fall from heaven, if only the ones that are in hell stayed there and not keep constantly returning and keep making my life a living hell.

VSE NAJBOLJŠE / HAPPY BIRTHDAY

Na današnji dan pred tremi leti je na dan prijokal moj tretji otrok - Manumajčica št.2 - VSE NAJBOLJŠE!!!

On this day three years ago my third child was born – Manuma-girl no.2 – HAPPY BIRTHDAY!

DARILA ZA UČITELJICE / GIFTS FOR TEACHERS

Pri Manumajčici št.2 je naneslo tako, da bo imela z novim šolskim letom v vrtcu novo vzgojiteljico in novo pomočnico vzgojiteljice. To sem izvedela zelo na hitro, zato ni bilo časa za kakšno večjo akcijo priprave simbolnega darila v zahvalo za dve leti truda in ljubezni za naše otroke.

Ubrala sem preverjeno pot in kupila dve majčki in nanju našila žabici, saj se je skupina imenovala »Žabice«. Vsaki sem dodala še majhno bonboniero in darilo je bilo pripravljeno. Po odzivu obeh mislim, da sta bili darila veseli.

Manuma-girl no.2 will have new teachers in kindergarten next school year. This news came very unexpectedly and I didn't have much time to prepare a symbolic gift for her teachers as a thank you for two years of love and care.

So I took a proven path and bought two T-shirts and made frog-appliqués, because their group was called »Frogs«. To each shirt I added a box of chocolates and the gifts were ready.

Judging by their reaction they liked them.

Manumajček pa je imel zadnji dve leti v šoli učiteljico, ki si jo vsi lahko samo želimo. Zelo dobro je ocenila vse otroke in iz vsakega potegnila najbolje ob pozitivni vzpodbudi in podpori.

Manumajček se je pod njenim vodstvom kar razcvetel in razvila sta poseben odnos, poln medsebojnega spoštovanja. Težko, da bo še kakšna učiteljica v njegovem življenju pustila tak pečat, kot ga je ta.

S koncem šolskega leta pa se je na žalost zaključila tudi njuna skupna pot. Zato smo ji skupaj z drugimi starši in otroci pripravili simbolno darilo. Manumajček pa je imel željo, da bi ji pripravili še nekaj posebnega. Ker je bil ravno čas, ko sem kuhala jagodno in marelično marmelado, je želel aktivno sodelovati, da je potem lahko kozarček vsake marmelade podaril učiteljici. Hkrati pa je izrazil željo, da bi tudi njegovi učiteljici izdelala majico. In tako je nastal prav poseben darilni paketek.

Manuma-son had the very best teacher for the past two years. She knew all her »kids« very well and she managed to get the very best from each and every one.

Manuma-son flourished under her leadership and they developed a special relationship, based on mutual respect. I doubt that there will ever be another teacher able to make such a difference in his life.

In June their time together ended. All the kids and parents together prepared her a symbolic gift. But Manuma-son had a wish to make her something special. I was just making jam (strawberry and apricot) at that time, so he helped and made a jar of each especially for her.

He also asked me to customize a T-shirt for her. And so we prepared a very special gift basked.

NEW YORK - PRVI VTISI

Skoraj mesec dni je že od tega kar sva odšla na najine dolgo pričakovane počitnice.

Zdaj pa bom potrebovala leto dni, da vam pokažem in popišem najina doživetja.
Začenjam lepo po vrsti - pri največjih znamenitostih, ki jih poznamo vsi - ne glede na to, ali smo bili v velikem jabolku ali ne.

Na mojo veliko žalost pa nimava nobenega posnetka New Yorka iz zraka (letala) saj sva pristala v oblake in dež in ravno tako vzletela.
Sva imela pa zato en teden lepega, sončnega vremena, ko sva hodila po neskončnih ulicah Manhattna.

"Lady" - na žalost zaprta za javnost

Likalnik

Manhattan proti jugu (Empire State Building)

Manhattan proti severu (Centralni park)

Chrysler Building

Brooklyn Bridge

Guggenheimov muzej

PINCA

Da ostanem še malo pri veliki noči.

Velikonočno kosilo pri moji mami je za nami.
Obvezno iskanje "zajčka" (sladkarij) za otroke tudi. Zajček ni ravno najbolj slovenska in verjetno tudi ne krščanska tradicija, jo pa v naši razširjeni družini gojimo že od naših mladih let. Za vsakega otroka pripravimo (prej so to počeli naši starši za nas) košarico sladkarij (sezonsko navdahnjenih) in če nam vreme dopušča  jih poskrijemo na vrtu drugače pa po hiši. Vsak otrok poišče eno izmed košaric in njej pripadajoče sladkarije. To pri nas ni tekmovanje kdo najde in pobere več, ampak enakovredno iskanje.

Jutri je še en praznični dan, ostalo pa nam je tudi še kar nekaj prazničnih dobrot, tako da bo jutri v kuhinji bolj len dan.
Ena izmed dobrot, ki poleg potice oz. letos mandljeve pletenke za Veliko noč ne sme manjkati na naši mizi, je Pinca.
Pinca je sladek, mlečen kruh, ki se odlično ujame s šunko, hrenom in jajci. Pečem jo po preizkušenem receptu iz knjige ABC Peke dr.Oetker-ja, ki sem jo za trinajsti rojstni dan dobila od svojih sester. To je dober dokaz, da se za kuhanje in peko zanimam že od mladih nog.

SESTAVINE:
500g moke
1 vrečka suhega kvasa
50g sladkorja
1 vrečka vanilijevega sladkorja
1 beljak
2 jajci
1 žlička soli
250ml sladke smetane

PREMAZ:
1 rumenjak
1 žlica mleka


Iz vseh sestavin zgnetemo gladko, ne presuho testo, ki ga pustimo vzhajati toliko časa, da vidno naraste. Vzhajano testo ponovno pregnetemo in oblikujemo v želeno obliko (ponavadi sem iz treh klobas testa spletla kito, letos pa sem se odločila za hlebčke).
Oblikovane pince položimo na pekač obložen s peki papirjem, premažemo s premazom iz rumenjaka in mleka in ponovno vzhajamo. Pečemo približno 35min (do zlato-rjave barve) pri 180°C.

DOBER TEK!

LEŠNIKOVI PIŠKOTI S ČOKOLADO

Ob določenih vonjih in okusih me preplavijo prijetni spomini na otroštvo. Vrnejo me v prav poseben čas, ko je bilo še vse preprosto in so lepi trenutki trajali večno.

Točno to se mi je zgodilo, ko sem prvič spekla "Lešnikove piškote s čokolado" iz knjižice Čokolada (Jill Norman, založba Kmečki glas). Piškote s popolnoma enakim okusom smo pogosto jedli pri mojih starih starših, ko smo bili še otroci. Prodajali so jih v (če me spomin ne vara) zeleni vrečki in to so bili v sredini rahlo lepljivi, čokoladno-lešnikovi kupčki, ki jih je bilo težko nehati jest, ko si enkrat začel.

Poleg prijetnih spominov, pa imajo ti piškoti še eno pozitivno lastnost - pripravljeni so zelo, ampak res zelo hitro in preprosto, potrebujemo pa samo štiri sestavine oziroma po želji pet.

SESTAVINE:

75g jedilne čokolade

125g sladkorja

175g zmletih lešnikov

2 beljaka

1/2 žličke cimeta (po želji)

POSTOPEK:

Na vodni kopeli stopimo čokolado. Ko je stopljena, jo odstavimo iznad vroče vode in ji dodamo druge sestavine. Vse dobro premešamo ter z dlanmi (najbolje rahlo vlažnimi) oblikujemo kroglice v velikosti med lešnikom in orehom. Kroglice polagamo na pekač obložen s peki papirjem in pečemo v pečici, ogreti na 180°C, 12 do 15 minut.

Počakamo, da se ohladijo in začnemo uživati!

ENAJST LET

Danes je zame in mojega moža prav poseben dan. Praznujeva namreč enajsto obletnico poroke. Neverjetno je, kako hitro je minilo teh enajst let.

Ko sva se pred enajstimi leti na matičnem uradu prijavila za poroko, sva dobila reklamno revijo z nasveti za poroko. Na zadnji strani pa so napisane vse obletnice (najbolj znane so srebrna, zlata in biserna). Midva letos praznujeva koralno poroko in tako sem prejela prekrasno darilo, ki ga je mož naročil iz Kitajske: čudovito ogrlico iz velikih rdečih koral.

(obleke na sliki ne gledat, ker se bo pojavila v kakšni kasnejši objavi, ko bo gotova)

Ker sem imela v sredo manjši kirurški poseg na nogi, sem zdaj obsojena na počivanje. Tako smo v čast najini obletnici že prejšnji vikend odšli vsi skupaj na družinsko kosilo in vsaj zaenkrat kakšna romantična večerja v dvoje odpade, pa tudi ogrlica bo še malo počakala na uradno premiero. Smo si pa danes privoščili odlične tortice - tokrat ne domače ampak od Domače peke - slaščičarne Mejač iz Tabora v Ljubljani.

DESET LET

Na današnji dan se je težko izogniti spominom na dogodke enajstega septembra pred desetimi leti. Vsi časopisi so že cel teden polni prispevkov, na vseh televizijskih kanalih so filmi, prispevki in pogovori na to temo...

Vsak človek ima svoje spomine na ta dan in verjetno bomo vsi vedno vedeli kje smo bili in kaj smo počeli na ta dan. Kar je nekaj posebnega.
Za enajsti september pred enajstimi leti niti približno ne vem kje sem bila, verjetno pa sem delala nekaj v povezavi s svojo poroko, ki je sledila čez dvanajst dni. Da ne govorim o istem datumu pred dvanajstimi ali devetimi leti, ker nimam najmanjše ideje.

Za tisti usodni enajsti september deset let nazaj, pa bom do smrti vedela, da sem po službi peljala taščo k mesarju. Na poti domov sva slišali za prvo letalo, ko sva prispeli domov pa se je ravno zaletelo drugo. In po tem sem seveda ostanek dneva preživela pred televizorjem.