PREDPASNIKI / APRONS

Pri nas doma radi dobro jemo in dobro kuhamo in pečemo. Manumajčici imata tudi že vsaka svoj predpasnik zato sem bila prikrajšana za užitek ob šivanju predpasnikov.

Izkoristila pa sem dve priložnosti in predpasnike sešila za druge otroke.

Our family loves good food and we enjoy cooking and baking. Manugirls already have aprons so I was deprived of the pleasure of sewing cute aprons for them.

So I was glad when I got opportunities to sew aprons for other children.

V prvem primeru za praznovanje rojstnega dne s kuharsko zabavo.

In the first case it was more then ten aprons for a birthday celebration with cooking party.

V drugem primeru pa za družinico s tremi otroki.

In the second case I made aprons for a family with three children.

Zdaj pa bo potrebno s predpasnikom opremiti še Manumajčka, ki se bo kuhanja kmalu začel učiti tudi v šoli.

Now I have to make an apron for Manuboy, because soon he will be starting cooking lessons in school.

NAPROTI ZDRAVJU / TOWARDS HEALTH

Za nami je dokaj naporen in napet teden, vključno z dvema obiskoma urgence - mojim in tastovim. Zdaj smo bolje, samo potrebnih bo pa nekaj sprememb in vsi se še učimo. Tastu so namreč ugotovili sladkorno bolezen in zdaj čakamo, če bo uspešna terapija s tabletami in dieto ali pa bodo potrebni še drugi ukrepi.

Tast si večinoma sicer kuha sam ampak tudi midva z možem se bova seznanila s pravili in omejitvami. In tako se že drugi teden oziroma vikend zapored ukvarjamo s hrano.

Prejšnji vikend smo začeli s projektom domačih kosil za Manumajčico št.1, ki se kar ni in ni sprijaznila s šolsko prehrano in smo jo zato odjavili. Zdaj vsak dan dobi malico za v šolo, ko pridemo domov pa naj bi ji čim prej postregla kosilo. In tako sem dva dni pripravljala in kuhala in do zadnjega kotička napolnila skrinjo. Za nami so trije šolski dnevi in minili so brez težav.

Seveda sem veliko razmišljala tudi o malicah za v šolo in poiskala veliko receptov in možnosti kaj bi ji lahko pripravljala.

Zdaj pa poslušam o prehrani pri sladkorni bolezni in povsod vidim samo sladkor in moko in oglijkove hidrate in se mi vsi recepti kar naenkrat zazdijo nezdravi.

Nato si ogledujem slike, ki jih imam pripravljene za objave in spet vidim samo sladkor...

In zdaj se mi po glavi podijo najrazličnejše misli. Kaj je dovoljeno, kaj je pretirano, koliko še vseeno lahko? In ko razmišljam o zaužitih sladkarijah in ogljikovih hidratih v našem gospodinjstvu me kar malo zaskrbi.

Samo, ko so pa tako dobri.

Zato danes ne bom napisala nobenega recepta za novo dobroto (definitivno pa recepti še pridejo, saj se vseeno ne mislim popolnoma odpovedat sladkarijam), ampak vam bom pokazala nakupovalno torbo, ki je dovolj velika, da lahko v njej domov prinesete vse zdrave sestavine za zdrave in polnovredne obroke.

We had quite a stressful and tense week, including two visits to the ER – mine and my father in laws. Now we are better, but we will have to learn some new things and make some changes. Father in law is in fact diagnosed with diabetes and now we're waiting, if the pills and diet will do the trick or some other measures will be needed.

Father in law prepares the majority of meals himself, but also my husband and I must know the rules and restrictions. And so we have another week revolving around food.

Last weekend we started the project of home lunches for Manugirl No.1. She just could not get used to the school meals and was frequently hungry. Now I give her a snack to take to school and try to serve her lunch as soon as possible after coming home. It took me two days last weekend to prepare and cook and my freezer is now packed.

I was also thinking a lot what snacks can I give her to school and found a lot of delicious recipes.

Now, hearing about the diet in diabetes everywhere I look I only see sugar and flour and carbohydrates and all the recipes suddenly seem so unhealthy.

Then I look at the pictures that I have prepared for posting and again all I see is sugar...

Now so many different thoughts are going through my mind. What is allowed, what is too much, how much is still OK? And when I think about all the sweets and carbohydrates that we consume in our household I am quite worried.

But they are so good.

Therefore, today I will not post a recipe for a new goodness (but definitely recipes are still to come, because I am not going to completely give up sweets), but I'll show you a shopping bag. This shopping bag is enough to bring home all the healthy ingredients you will need for a healthy and wholesome meal.

TORBICE ZA ROBČKE / HANDKERCHIEFS BAGS

Spet se je začel najbolj nori mesec leta, ki ima vsakič premalo dni in premalo ur. In zato so se letos priprave začele že skoraj en mesec prej.

Na vabilo učiteljice Manumajčice št.1 sem že v začetku novembra sodelovala v šoli na tehniškem dnevu, kjer so izdelovali novoletne voščilnice in "izdelek", oboje z mislijo na recikliranje. Vse pa bo na prodaj na prazničnem bazarju prihodnji teden.

Izdelovali so več različnih voščilnic in ponosno lahko povem, da tri po moji zamisli.

S skupnimi močmi pa smo prišli tudi do ideje za izdelek - otroci so prinesli 16x16cm velike kose blaga, ki so jih nato v šoli potiskali, jaz pa sem jih potem s pomočjo šivalnega stroja spremenila v torbice za robčke.
V šoli sem prebila kar tri cele ure, pa še doma eno, da lahko zdaj ponosno pokažemo 23 najrazličnejših torbic.

Glede na navdušenje otrok ob nastajanju mislim, da bodo šle za med, saj hoče vsak otrok kupiti svojo, tiste štiri dodatne (otrok je 19), pa bodo verjetno tudi hitro našle lastnika.

It is the craziest month of the year again which doesn't have enough days and hours. And that is why some preparations begun almost one month earlier.

Manugirl's teacher invited me to join them one day at school in early November. They were making seasonal greeting cards and a "product". The theme was recycling.

Everything produced will be on sale at the festive bazaar next week.

They were making many different cards and I can proudly say that three were based on my ideas.

Together, we also came up with an idea for a product – each child brought two 16x16cm large squares of fabric and they decorated them with stamps in school. Later on with the help of my sewing machine I changed them into little bags for handkerchiefs.

I spent three whole hours at school sewing, and an additional hour at home, but we can now be proud of 23 different handkerchiefs bags.

Given the enthusiasm of children while I was sewing the bags will be easily sold, because every child wants to buy his/hers. And I think four additional bags (there are 19 children in Manugirl No.1's class) will also quickly find new owners.

KONEC POČITNIC OZ. ZAČETEK ŠOLE / THE END OF SUMMER HOLIDAYS OR BEGGINING OF THE SCHOOL

Vse kar je lepo mine.

In letos smo se imeli res lepo. Še posebno naša šolarja, ki sta imela poleg družinskih počitnic še dodatne zaposlitve - en teden čudovitega varstva v Živalskem vrtu in en teden dodatnega morja, Manumajček pa je počitnikoval še s sošolcem pri njegovi babici.

Kljub moji bojazni kje bosta starejša otroka dva meseca, se je vse odlično izšlo.

Tudi jaz sem uživala v bolj sproščenih dnevih in tednih.

Zdaj pa je september in začela se je šola in še polno drugih obveznosti in opravkov.

In tako prejšnji teden en dan preživela z Manumajčico št. 2 na Pediatrični kliniki, da nam potrdijo ali ovržejo sum na alergijo. Reakcije ni bilo, torej nam kaže dobro!

Ena izmed nalog ob začetku šolskega leta je tudi dopolnjevanje šolske torbe oziroma njene vsebine. In tako je bila letos pri Manumajčici št.1 izražena želja, da nosijo otroci v šolo škatlo za malico kamor lahko spravijo  hrano, če je v šoli ne pojedo. Znašla sem se pred dilemo kakšno škatlo naj ji dam - velika bi ji po nepotrebnem zavzela veliko prostora v torbi tudi kadar nima hrane, majhna pa je nepraktična, saj ne bi notri spravila skoraj ničesar.
In tako sem takoj koristno uporabila knjigo o torbicah, ki sem jo dobila za rojstni dan. V tej odlični knjigici so navodila za vrečko za malico. Vrečka je ravno prav velika, da gre notri tudi steklenička za vodo, se zapre in je podložena z vodoodporno tkanino za lažje čiščenje.
V prvi fazi sta nastali dve za moja šolarja, zdaj pa sem začela s proizvodnjo še za druge lačne šolarje in vrtičkarje.

Nice things don't last forever.

And we spent really nice holidays this year. We went on a seaside vacation, spent some time at our haven, our school children attended a week of summer workshop at the zoo and spent an additional week at sea. Manuma-son also went with his school mate to his grandmother for a week.

At the end everything went smoothly despite my initial worries.

I also enjoyed in more relaxed days and weeks.

Now September is here, school has started and with it all kind of different obligations and errands.

For instance – I spent one day last week with Manuma-girl no.2 at the Pediatric clinic for some allergy tests. She had no reaction and all is looking good.

I also had to check that the children have everything they need for school. Manuma-girl's no.1 teacher suggested that the children have a lunch box in their bags, so they can store any remaining food in them. I found myself in front of a big dilemma – what kind of box should I give her. A big one would take too much space in her bag, but in the other had, she could hardly store anything in a small box.

I got a wonderful book for my birthday and I immediately put it to use and made lunch-bags form y school-children. The bags are great – just big enough for a water bottle and lined with waterproof fabric.

The bag is so successful I had to start a small production for all hungry school and kindergarten children.

DARILA ZA UČITELJICE / GIFTS FOR TEACHERS

Pri Manumajčici št.2 je naneslo tako, da bo imela z novim šolskim letom v vrtcu novo vzgojiteljico in novo pomočnico vzgojiteljice. To sem izvedela zelo na hitro, zato ni bilo časa za kakšno večjo akcijo priprave simbolnega darila v zahvalo za dve leti truda in ljubezni za naše otroke.

Ubrala sem preverjeno pot in kupila dve majčki in nanju našila žabici, saj se je skupina imenovala »Žabice«. Vsaki sem dodala še majhno bonboniero in darilo je bilo pripravljeno. Po odzivu obeh mislim, da sta bili darila veseli.

Manuma-girl no.2 will have new teachers in kindergarten next school year. This news came very unexpectedly and I didn't have much time to prepare a symbolic gift for her teachers as a thank you for two years of love and care.

So I took a proven path and bought two T-shirts and made frog-appliqués, because their group was called »Frogs«. To each shirt I added a box of chocolates and the gifts were ready.

Judging by their reaction they liked them.

Manumajček pa je imel zadnji dve leti v šoli učiteljico, ki si jo vsi lahko samo želimo. Zelo dobro je ocenila vse otroke in iz vsakega potegnila najbolje ob pozitivni vzpodbudi in podpori.

Manumajček se je pod njenim vodstvom kar razcvetel in razvila sta poseben odnos, poln medsebojnega spoštovanja. Težko, da bo še kakšna učiteljica v njegovem življenju pustila tak pečat, kot ga je ta.

S koncem šolskega leta pa se je na žalost zaključila tudi njuna skupna pot. Zato smo ji skupaj z drugimi starši in otroci pripravili simbolno darilo. Manumajček pa je imel željo, da bi ji pripravili še nekaj posebnega. Ker je bil ravno čas, ko sem kuhala jagodno in marelično marmelado, je želel aktivno sodelovati, da je potem lahko kozarček vsake marmelade podaril učiteljici. Hkrati pa je izrazil željo, da bi tudi njegovi učiteljici izdelala majico. In tako je nastal prav poseben darilni paketek.

Manuma-son had the very best teacher for the past two years. She knew all her »kids« very well and she managed to get the very best from each and every one.

Manuma-son flourished under her leadership and they developed a special relationship, based on mutual respect. I doubt that there will ever be another teacher able to make such a difference in his life.

In June their time together ended. All the kids and parents together prepared her a symbolic gift. But Manuma-son had a wish to make her something special. I was just making jam (strawberry and apricot) at that time, so he helped and made a jar of each especially for her.

He also asked me to customize a T-shirt for her. And so we prepared a very special gift basked.

VANILIJEVE REZINE Z JAGODAMI

Pa je spet en mesec mimo od zadnje objave. Neverjetno kako gre čas hitro.

Vendar imam za polovico meseca zelo dober izgovor - z možem sva bila na prvih samostojnih počitnicah odkar imava otroke. In da ne bi bila malenkostna sva jo popihala - v New York. Poročilo bo seveda sledilo, ampak imam takoj nov izgovor (za drugo polovico meseca in še malo za naprej) - približuje se konec šolskega leta in s tem ogromno zaključnih predstav, nastopov, sestankov in dogodkov.

En takih dogodkov je bil ravno danes, ko smo imeli pri Manumajčici št.1 športne igre in druženje. Zaželjeno je bilo, da prinesemo kakšne prigrizke ali priboljške.

Jaz pač ne morem iz svoje kože in sem to razumela kot naročilo naj prinesem kaj domačega. Tako so iz testa za rulado in improvizirane kreme nastale Vanilijeve rezine z jagodami.

TESTO (količine so za dva pekača v velikosti pečice)
6 jajc
ščepec soli
240g sladkorja
120g moke
60g škroba
1,5 žličke pecilnega praška

Jajca ločimo in beljake stepemo v trd sneg skupaj s polovico sladkorja in soljo.
Rumenjake penasto stepemo z drugo polovico sladkorja nato pa previdno vmešamo sneg in mešanico moke, škroba in pecilnega praška. Testo razdelimo na dva pekača obložena s papirjem za peko ter enega za drugim pečemo 12-15 minut v pečici ogreti na 200°C.
Pečeno testo pustimo, da se ohladi.


KREMA
500ml mleka
200g sladkorja
60g praška za vanilijev puding
1 žlica domače vanilijeve esence (dva razpolovnjena stroka vanilije namočena v 150ml vodke) ali vrečka vanilijevega sladkorja
300ml sladke smetane

400ml mleka in sladkor (in vanilijev sladkor) zavremo, odstavimo od ognja in vmešamo mešanico mleka in praška za puding ter ponovno segrejemo do vrenja. Če uporabljamo esenco jo zdaj vmešamo v puding in ga zlijemo v nizek keramičen model ter ga pokrijemo s prozorno folijo (da ne nastane "koža"). Ko se puding ohladi ga v posodi za mešanje dobro premešamo (da ni kepic) in previdno primešamo še stepeno sladko smetano.

S kremo namažemo pečeno testo in ga narežemo na rezine želene velikosti (približno 5x5cm). Vsako rezino še okrasimo z rezinami sveži jagod.

DOBER TEK!

POLŽKI S ČOKOLADO IN LEŠNIKI

Starši se  vsake toliko časa znajdemo v težki situaciji, ko moramo sprejeti odločitev, ki lahko popolnoma spremeni potek življenja našega otroka. Z eno odločitvijo mu lahko spremenimo prihodnost. In to je res velika odgovornost.

Pred tako odgovorno nalogo sva se sredi letošnjega leta znašla tudi midva z možem.
Manumajčica št.1 je letos začela hoditi v prvi razred in po nekaj mesecih smo prišli do ugotovitve, da šola oziroma bolje rečeno razred, ki ga obiskuje ni najboljši za njen nadaljnji razvoj. Zaradi določenih lokalnih razlogov je izredno izstopala po razgledanosti, znanju in uspehu in ni imela primerne družbe.
Na misel so mi prišle tri možne situacije v prihodnosti:
- zaradi pomanjkanja konkurence, bi se lahko nehala truditi in bi ji padel uspeh
- sošolci bi jo izločili, ker izstopa
- najbolj pa me je skrbelo, da ne bi bila pripravljena na morebitne neuspehe in konkurenco v kasnejšem življenju.

Tako smo po težkem in temeljitem premisleku sprejeli odločitev, da sredi šolskega leta zamenjamo šolo. Vpisali smo jo v šolo, ki jo obiskuje kar nekaj njenih prijateljev iz vrtca, da bi bil šok ob spremembi čim manjši.

Zdaj sta za nami že dobra dva meseca nove šole. In po začetnem navdušenju in vmesni krizi ugotavljam, da je bila odločitev pravilna in smo s šolo zadovoljni vsi - tako Manumajčica št.1 kot tudi midva z možem.

Da pa ne bi bilo vse prelepo, ima tudi nova šole eno slabost - prehrano.
Ker šola nima lastne kuhinje, kosila vozijo iz druge šole. Na žalost pa se pogosto zgodi, da kosilo ni dovolj nasitno ali pa je hrane celo premalo. Hkrati pa je tudi jedilnica bolj majhna in morajo otroci hitro pojesti, da gredo lahko za njimi na kosilo še višji razredi. Manumajčica št.1 pa je pri hrani bolj počasna - poje sicer veliko, ampak počasi. In tako se pogosto, če ne kar vsak dan dogaja, da je lačna. Včasih ji zmanjka časa, včasih pa dobi premalo hrane oz. jo hrana ne nasiti.
Tako moram imeti imeti pripravljeno malico, da jo poje, ko jo pridem iskat ali pa jo vzame ona s seboj.
(Šola sicer ponuja še popoldansko malico, vendar sem se odločila, da ji za znesek, ki ga zahtevajo za to malico, lahko tudi sama pripravim okusno in pogosto bolj zdravo malico).

In to me je napeljalo k razmišljanju kaj vse bi bilo primerno in praktično za malico v šoli. Ena izmed možnosti, ki sem jih preizkusila so bili tudi Polžki s čokolado in lešniki:

TESTO:
500g moke
300ml mlačne vode (lahko naredimo poljubno mešanico vode in mleka)
10g medu
vrečka in pol suhega kvasa
ščepec soli

Iz vseh sestavin zgnetemo gladko testo, ki ga pustimo vzhajati na dvojno velikost.

POLNILO:
150g mehkega masla
200g grobo mletih lešnikov (ali drugih oreščkov)
250g nasekljane čokolade

Testo razvaljamo v pravokotnik, ga premažemo z zmehčanim maslom in potresemo z lešniki in čokolado. Testo vzdolžno zvijemo in narežemo na približno 15 enako velikih kosov (debeline približno 2cm). Polžke z rezno stranjo polagamo na pekač obložen s peki papirjem in jih rahlo sploščimo ter ponovno pustimo vzhajati.
Vzhajane polžke pečemo približno 25min v pečici ogreti na 180°C.

Ohlajene polžke lahko pokapljamo s prelivom iz sladkorja v prahu in limoninega ali limetinega soka.


DOBER TEK!

RJAVČKI IN HRUSTLJAVI ČOKOLINI ALI BROWNIES IN COOKIES

V okviru Sončkovega dneva poteka tudi "Prodaja peciv naših mam". Šola prosi mame in babice, da napečejo čim več različnega peciva, ki ga potem v kuhinji pripravijo v paketke za prodajo. Izkupiček od prodaje gre v šolski sklad, ki je namenjen pomoči socialno ogroženim otrokom in v letošnjem letu tudi opremljanju garderob z garderobnimi omaricami. Otroci nižje stopnje jih že imajo in moram priznati, da je to zelo dobrodošla pridobitev. Vsak otrok ima svojo, precej veliko omarico, ki jo lahko zaklene. Manumajček ima čez teden notri spravljene copate, superge in opremo za telovadbo in tako odpade dnevno iskanje copat in preverjanje telovadne opreme, kar je zame veliko olajšanje.

Letos sem se odločila, da bom tudi jaz sodelovala pri peki. Ker pa mi časa konstantno primankuje, sem seveda izbrala dva zelo enostavna in preverjena recepta - Rjavčki (Broenies) in Hrustljavi čokolini (Cookies). Kljub hitri in preprosti pripravi, so rezultati odlični in vedno zagotovljeni.



RJAVČKI (prirejeno iz knjigice Jill Norman: Čokolada)

125g masla
125g čokolade
250g sladkorja
4 jajca
125g moke
125g mletih mandljev

Skupaj raztopimo masleo in čokolado. Penasto umešamo jajca in sladkor (venda samo rahlo) in jim primešamo čokolado z maslom. V kremo vmešamo še moko in mandlje. Zlijemo v pekač obložen s peki papirjem in pečemo 25 do 30 minut v pečici ogreti na 180 stopinj (rjavčki so pečeni, ko je testo v sredini še rahlo vlažno). Pustimo, da se ohladi v pekaču nato pa narežemo na majhne kvadrate.

HRUSTLJAVI ČOKOLINI (prirejeno iz knjige Rosemary Wadey: Čokoladne sanje)

90g masla
200g rjavega sladkorja
1 stepeno jajce
175g moke
1 žlička pecilnega praška
ščep soli
60g mletih mandljev
60g jedilne čokolade, narezane na majhne koščke

Penasto umešamo maslo in sladkor, dodamo še sladkor in dobro vmešamo. Dodamo moko s pecilnim praškom, sol, mlete mandlje in narezano čokolado in vse dobro zmešamo. Testo zajemamo z žlico (jaz uporabljam merilno žlico za 15ml, da so vsi kupčki res enako veliki) in kupčke polagamo na pekač obložen s papirjem za peko in jih rahlo potlačimo. Kupčke polagamo dovolj narezen, da se piškoti med peko ne bodo sprijeli. Pečemo jih približno 15 minut v pečici ogreti na 180 stopinj, da postanejo čvrsti in rahlo zarumenjijo. Nekaj minut jih še pustimo na pekaču, nato pa jih previdno preložimo na kuhinjsko rešetko, da se ohladijo.

V testo lahko poleg čokolade primešamo še druge sestavine, kot so rozine, kandirane češnje, naribano pomarančno lupino...

JUHA, KI IZ BUČ SE SKUHA

Danes sta imela moja šolarja delovno soboto. Na naši osnovni šoli vsako leto v septembru pripravijo Sončkov dan. To je prireditev z različnimi nastopajočimi, delavnicami in predstavitvami.

Letos smo izdelali škratka iz storža, jahali konja, gledali plesni nastop Smrkcev (Plesna šola Bolero), skakali na napihnjenem gradu, sedeli na policijskem motorju, bili do kože mokri zaradi gasilcev... Daleč največ časa pa smo preživeli v knjižnici pod drevesi, kjer nam je med drugim Pika Nogavička brala knjigo.















Šolska kuhinja vsako leto pripravi stojnico s hrano in tako smo si letos namesto kosila vsi privoščili kar hot dog. Ker je bilo to zelo zgodnje kosilo in ker sem imela občutek, da se Manumajčica št. 2 ni dovolj najedla (ker jasni ni pojedla celeda hot doga, ampak samo pol hrenovke z malo kruha) sem po prihodu domov skuhala bučno juho. Buč in bučk imamo že tri mesece v izobilju, saj na njivi lepo rastejo že od petnajstega junija.

Bučna juha je skuhana tako hitro, da je zdrava alternativa instant juham. Vse kar potrebujemo so buče ali bučke, čebula, česen, sladka smetana, malo olja (lahko tudi masla) začimbe in voda.
Recept sem prilagodila po kuharski knjigi Plachutta - Koch Schule. Tam priporočajo 300-350 g bučk, pol čebule, 50g masla, pol litra juhe in 2 dcl sladke smetane. Zame je to razmerje vsekakor premočno in premastno.

Jaz vzamem eno srednje veliko ali dve manjši bučki, eno manjšo čebulo, 2-3 stroke česna, nekaj olja (ali olje in malenkost masla), pol do tričetrt litra vode in 1dcl sladke smetane.

Pripravim jo pa takole: narezano čebulo pražim na maščobi dokler ni steklena, dodam narezan česen in ga rahlo popečem. Preden česen dobi barvo, dodam na kocke narezano bučko in še rahlo popražim nato zalijem z vodo in smetano. Dodam sol, en lovorov list in malenkost mlete kumine. Juho kuham dokler bučke niso mehke, kar je zelo hitro (10-15 minut). Odstranim lovorov list in juho mešam s paličnim mešalnikom dokler ni več koščkov.

Tako je juha pripravljena. Pred serviranjem jo pokapljamo še z bučnim oljem, kar zelo izboljša okus.

Juha je odlična z dodatkom bučnih pešk ali pa na olju popečenih tankih rezin bučk.
Danes sem za k juhi pripravila krušne kocke. Najboljše so seveda iz belega kruha, ampak jaz uporabim kar imamo doma in to je radko bel kruh - kadar imamo doma kakšen kos starejšega kruha, ga narežem na približno centimeter velike kocke in jih dobro posušim. Suhe kocke shranim v pločevinast škatli, dokler jih ne potrebujem. Pred uporabo na potrebno količino kock zlijem razžvrkljano jajce, dobro premešam in pustim nekaj časa, da se jajce vpije v kruh, nato pa popečem na olju.

DOBER TEK!