RAZOČARANJE NAD GEOX

Pred dvema mesecema sem vsa ponosna na razprodaji kupila usnjene superge s 50% popustom za Manumajčico št.1. Ker je bila takrat še globoka zima, so čevlji se približno en mesec čakali v škatli.

Zdaj, po dobrem mesecu nošnje, je odstopil usnjeni del traku za zapenjanje od ježkastega dela (razumljivo?). Ko sem jih pripravljala, da jih grem reklamirat v trgovino, pa sem opazila, da sta se na drugem čevlju odparala dva šiva na sprednjem delu čevlja. Za moje pojme popolnoma nesprejemljivo za en mesec nošene čevlje (še sploh takega cenovnega razreda).

V trgovini so me sprejeli dokaj indiferentni prodajalci, ki so mojo reklamacijo sicer sprejeli, ampak so se zelo trudili najti razlog, da bi okrivili mene oz. Manumajčico št.1, poleg tega pa so mi dajali občutek, da sem jim popolnoma odveč. Razložili so mi, da vsako reklamacijo pregleda sodni cenilec in ugotovi ali je utemeljena - ob tem, da imajo na obrazcu napisano, da sporne reklamacije pregleda sodni cenilec. Ko sem jih na to opozorila, jim razlika med sporno kvaliteto čevlja in sporno reklamacijo ni bila niti malo jasna????????????? Skratka počasi sem se začenjala počutiti kot kriminalec.

Kljub vsemu sem obrazec (v treh kopijah) izpolnila in ga predala skupaj s čevlji. Na moje vprašanje kako dolgo bo zdaj moj otrok brez čevljev, sem dobila zelo začudene in rahlo ponižujoče poglede in vprašanje - ja kaj, a ima samo ene čevlje? Po odgovoru, da ima vsak otrok ene čevlje za vsako sezono, so pa skoraj poklicali rešilce, da me odpeljelo v Polje, ali pa vsaj CSD zaradi zanemarjanja otrok.

Zdaj imajo osem dni časa, da mojo "sporno" reklamacijo rešijo, potem jih prijavim ZPS.
Mislim, da mi ni potrebno posebej poudarjati, da so bili to naši zadnji Geox čevlji, saj sem poleg vsega ostalega že pri prejšnjih ugotovila, da se podplati nenormalno hitro obrabijo in čevlji niso vredni svojega denarja.

Sem si pa ob reklamiranju čevljev dala malo duška in izrabila moj naravno močan glas ter govorila s tako jakostjo, da so me jasno slišali vsi v trgovini, ne samo prodajalci. In s ponosom lahko povem, da od štirih ljudi, ki so takrat poskušali čevlje, ni čevljev kupil nihče. Vsaj malo zadovoljstva, če smo že brez čevljev.