NAKUPOVANJE V STILU / SHOPPING IN STYLE

Se spomnite pikaste nakupovalne torbe? Torba je požela navdušenje pri vseh, ki so jo videli.

Nastala je še manjša različica, ki mi je tudi zelo všeč, vendar je bolj primerna za prenašanje malice ali pa vsakodnevnih malenkosti, kot za nakupe.

Nadvse ponosna pa sem nad torbo, ki sem jo naredila za mojo sestro.

Definitivno najbolj elegantna nakupovalna torba, ker sem jih videla v zadnjem času in sestra bo lahko hodila po nakupih "v stilu".

Vse te torbice pa imajo še eno prednosti, da so obojestransko uporabne in tako dobiš dve torbi za ceno ene.

Do you remember the spotted shopping bag? Everybody who saw it loved it.

I also made a smaller version, which I also love, but it is more suitable for carrying you lunch or other small items than for shopping.

But I am extremely proud of the bag that I made for my sister.

Definitely the most stylish shopping bag I saw lately and my sister will be able to go shopping "in style".

All of these bags have another advantage – you can use them on both sides, so you get two bags for the price of one.

NOVI ZAČETKI / NEW BEGINNINGS

Kot sem omenila v starejši objavi se trenutno ukvarjam z oviro na moji poti.

Imela sem izdelano celotno strategijo, ki se je potem sesula zaradi dodatnih okoliščin. Kljub vsemu pa je prišlo do preboja - sicer na popolnoma drugačen način kot se mi kdaj koli predstavljala, ampak nekaj pa se je le premaknilo.
Za oceno posledic je še dosti prezgodaj, ampak resnično pričakujem, da ne bo negativnih in da so lahko spremembe samo na bolje. Očitno je nekaj optimizma še ostalo v meni.


Sem se pa istočasno lotila še nečesa novega. Nečesa, ki tudi zahteva veliko dela in energije, ampak mi daje zadovoljstvo.

Pridobila sem uradni papir, da lahko svoje izdelke tudi prodam.

In tako zadnje čase pridno šivam, fotografiram, razmišljam....
Vse je seveda še v povojih, ampak začetek pa je.

Tukaj pa malo za prvi vtis:
Torbice za robčke
Kozmetične torbice
Vrečke za malico
Ovitki za sendviče
Vrečke za prigrizke

As I mentioned in an earlier post I am currently dealing with an obstacle in my life.

I had a strategy all planed out but it all collapsed with additional circumstances. Nevertheless, there has been a breakthrough - in a completely different way than I ever imagined but it happened.

It is too early to make in assessment, but I really expect the consequences won't be negative and that the changes will be for the better. Obviously some optimism is left in me.

In the mean time I started something new. Something that also requires a lot of work and energy, but it gives me satisfaction.

I have gained an official paper that I can legally sell my products.

And so I am eagerly sewing, taking pictures, thinking…

I am only at the beginning, but things are moving in the right direction.

Here you can take a sneak preview:

Tissue bags

Cosmeticbags

Lunch bags

Sandwich wraps

Snack bags

NEW GIRL IN TOWN

Tema moje današnje objave me navdaja hkrati z navdušenjem in rahlim razočaranjem, ampak na koncu prevlada navdušenje.
V torek sem šla po dolgem času v službo s kolesom in se domov vračala po Trubarjevi ulici in popolnoma presenečena zagledala trgovino Šivilja in the House - trgovinica namenjena šivanju krpank, da se izrazim po slovensko (oziroma patchworkov ali quiltov mednarodno). Danes pa sem si vzela deset minut časa, da sem si ta mali raj tudi ogledala. Ponujajo različno blago, dodatke, opremo in celo tečaje ob zelo prijazni postrežbi.
Nekaj takega sem močno pogrešala v naši mali, ljubi Sloveniji, občudovala v različnih internetnih trgovinah in vzdihovala zaradi ogromnih poštnin.
Skratka veliko razlogov za navdušenje.

Zakaj sem pa razočarana?
Ker se je na dnu moje duše, nekje potlačena skrivala idejica, da bi "ko bi bila velika" imela neko tako trgovinico. Z dodatkom aparata za kavo in čajnika in dnevno svežega peciva, da bi lahko združila dva svoja hobija oziroma veselji.

Ker pa seveda nisem tako podjeten in avanturističen tip človeka, da bi pustila trenutno službo in se podala v samostojne vode in ker so moje šiviljske sposobnosti pravzaprav ljubiteljske in daleč od profesionalnih, sem izredno vesela, da je nekdo prišel na podobno idejo in bil tako pogumen, da jo je uresničil in da zdaj obstaja kraj kamor grem lahko po material in nasvete.

Skratka na koncu dejansko prevlada navdušenje!

P.S. Naj povem, da se s šivanjem krpank še nisem prav veliko ukvarjala. Pravzaprav imam samo nekaj začetkov, ki sem se jih naučila po brezplačnem internetnem tečaju , ampak blago je uporabno za veliko različnih projektov.

POLETNA PISARNA / SUMMER OFFICE

Kot sem že obljubila, je čas da razkrijem svojo novo poletno pisarno.

Naše stanovanje ni ravno pretirano veliko, pa še mansardno je. In kar nas je trenutno pet, prostor pa si delimo s tremi računalniki, dvema šivalnima strojema, likalno desko in šiviljsko lutko, veslaško napravo, vsaj tremi dojenčki, množico plišastih igrač in konkretnim številom škatel z lego kockami (poleg vsega ostalega), je prostora lahko hitro premalo. Predvsem pa včasih zmanjka kakšna "luknja" kamor bi se človek umaknil ali zatekel po malo miru.
Zadnjih nekaj let imamo v uporabi še balkon, ki ga nismo uporabljali za kaj dosti drugega kot za sušenje perila. Ob zadnjem obisku priljubljene Švedske trgovine preko meje, sem po dooooolgem razmišljanju in razpravljanju kupila lesene plošče za oblaganje balkonskih tal in tako je naš balkon dobil novo, dosti bolj privlačno podobo.

Bila sem celo tako pridna, da sem naredila posnetke PREJ in POTEM.

As I promised, it's time to reveal my new summer office.

Our apartment is not particularly large, and partially in the attic. There is five of us living here, but we share our living space with three computers, two sewing machines, ironing board and dressmaking dummy, rowing machine, at least three babies, a large amount of plush toys, and quite a few boxes of LEGO blocks (in addition to everything else). As you can imagine there is quickly not enough space for everything and everyone. Sometimes you need a place to hide and there isn't any.

Few years ago we acquired balcony but haven't used it for much more then hanging our laundry to dry. At my last visit to the popular Swedish store across the border, I bought (after a lot of thoughts and discussions) wood panels for balcony floor. And so our balcony got a new, much more attractive appearance.

I even remembered to take BEFORE and AFTER pictures.

PREJ / BEFORE

POTEM / AFTER

Na žalost od prenove balkona vreme ni ravno omogočalo posedanja v prelepem okolju, ampak glede na to, da se je začel že prvi poletni mesec, čakam nove priložnosti. Takrat pa izpod strehe potegnem klopco, na mizico pripravim pijačo in UŽIVAM.

Trenutno se ukvarjam z mislijo kako na balkon postavit šivalne stroje. Ampak verjetno že rahlo pretiravam, a ne?

Kje se bo pa po novem sušilo perilo, pa tudi še ne vem.

Unfortunately, after the renovation of the balcony the weather is not exactly allowing me to sit end enjoy the beautiful surroundings, but hopefully the summer is jut around the corner (it is already June). When it warms up a little bit, I will pull the bench from under the roof, prepare the table and enjoy a drink.

I am trying to think of a way to bring my sewing machines out, but I am probably slightly exaggerating, or am I not?

I also haven't figured out where we will hang our laundry now.

KONČNO / FINALLY

Z obžalovanjem moram priznati, da je od zadnje objave minilo toliko časa, da moram kar malo pomislit kako se zadevam streže.

V zadnjem času je bilo zalo naporno obdobje (hm, če pomislim, kdaj pa ni) in bila sem tako fizično kot psihično zelo utrujena. Kljub vsemu mi je uspelo kar nekaj narediti in ustvariti, ampak zvečer, ko je ponavadi moj čas za objave na blogu, pa mi je zmanjkalo štrene. Ne samo, da nisem bila sposobna tvoriti stavkov, ampak sem ponavadi ob devetih zvečer že spala.

Prejšnji teden pa se je zgodilo nekaj tako pomembnega, da se moram pohvaliti tudi tukaj. Zadeva sicer ni idealna, je daleč od tistega kar bi imela in še dlje od mojih sanj, ampak začetek je pa vseeno.

Imam namreč svojo MIZO. 

To je bila že zelo dolgo moja želja, ki pa se ni in ni hotela uresničiti. V pripravi je načrt za še eno mizo, v temnem kotičku mansarde, trenutna pa je dobila mesto na prehodu iz kuhinje v dnevno sobo, točno ob oknu. Kaj hočem lepšega. 

Zdaj pa novim zmagam naproti!

P.S. To objavo sem napisala v svoji "poletni pisarni", ki jo bom razkrila v naslednji objavi.

Sadly I have to admit that it has been almost two month since my last post.

These two months were really exhausting (um, if I think about it, which month is not) and I was both physically and mentally very tired. Nevertheless, I managed to do quite a few things and create some stuff, but in the evenings when it is usually my time to post on the blog, I was so ran down that I was not able to produce sentences and was usually asleep by nine o'clock.

Last week something happened, something so important that I have to share it here. The thing is far from ideal, it is not at all what I would like to have even further from my dreams, but it is a start anyway.

I have my own DESK.

This has been on my wish list for a very long time, but somehow it did not happen. We also have a plan for another table in a dark corner of our living room (tucked under the roof).

My brand new desk is placed between the kitchen and the living room, right next to a window. What would I want more?

Now let's get busy!

P.S. This post was written in my "summer office". Wait for the next post.

CAVALLIJEV BONBONČEK

Že od poletja sem v trgovini Svet metraže občudovala neko blago - prekrasen potiskan jersey, kjer je na roza ali bež osnovi cvetoča češnjeva veja. Imelo je samo eno napako - ceno.

Skoraj vsak teden sem ga hodila občudovat in preverjat, da ga še ni zmanjkalo.

Medtem sem iskala dober razlog, zakaj naj si ga kupim in kaj naj iz njega sešijem. Drugo dilemo sem hitro rešila - top brez rokavov.

Rabila sem samo še rešitev druge dileme. Prišla je v obliki adventnega koledarja.
Za nakup blaga za izdelavo koledarja sem unovčila bon za 20% popust, ki je bil veljaven samo še en teden. Ker je bil znesek za blago nižji od 10€, mi je bilo bona kar malo žal in tako sem se v trenutku odločila, da je to odličen trenutek, da si privoščim še moj "bonbonček". Kroj sem imela že izbran, blaga nisem potrebovala zelo veliko in tako sem si mirne vesti kupila blago v roza izvedbi.

Nekaj tednov kasneje sem ga pretvorila v tole (zdaj ga nosim čez puli, poleti pa ga bom nosila samostojno):

POSLEDICE HAMBURGA

O svojem obisku Hamburga sem že malo pisala, ker pa je bil razlog mojega izleta sejem perlic, bi se spodobilo, da objavim tudi kaj na to temo.

Zdaj sem tako daleč.

Na sejmu sem se zelo zadrževala in nakupila razumno količino perlic, glede na to, da jih imam doma že polno škatlo. Tokrat sem kupovala z mislijo na končni izdelek in vsi štirje izdelki so že v delu. Dva sta gotova, za dva pa sem na žalost kupila premalo materiala in ga bo potrebno dokupiti preden vam ju lahko pokažem.
Tu pa nastopi zelo pomemben del mojega obiska v Hamburgu - oskrbela sem se z naslovi internetnih trgovin s prelicami, ki dostavljajo tudi v Slovenijo (http://www.traumperle.de/, http://www.perlenplanet.de/).

Trenutno sem v fazi izdelovanja zapestnic, saj so široke zapestnice narejene iz perlic res prekrasni, zelo opazni kosi nakita.

Prva je nastala zapestnica v tehniki peyote (ki sem se jo med drugim tudi naučila v Hamburgu):

Druga pa je iz prav posebnih japonskih perlic, ki so se na tržišču pojavile pred kratkim - imenujejo se Miyuki Tila perlice, njihova posebnost pa je, da so ploščate in imajo dve luknji. Možnosti za njihovo uporabo je neskončno. Trenutno so na voljo v omejenem barvnem naboru, a sčasoma bo tudi ta večji. Ker jih pri nas še nisem zasledila, sem ene za pokušino kupila v Hamburgu in sem navdušena. Tudi te prodajajo v prvi zgoraj omenjeni trgovini in v trgovini http://www.miyukiperlen.com/. Ko sem danes iskala manjkajoče perlice proizvajalca Miyuki za nedokončana projekta, pa sem naletela na internetno trgovino iz ZDA, kjer se določene pelice dobi za tretjino cene v Evropi.

Tako pa izgleda moj prvi projekt iz Tila perlic:

Zdaj pa veselo na delo - najprej dokupit, nato dokončat, da vam pokažem še ostalo. Potem pa zaloge iz škatle porabit, pa še kakšne nove kupit...

IN POTEM JE BILA LUČ

Nakupovanje zame ni posebej prijetno opravilo, sploh kadar nekaj nujno potrebujem in to pomeni neskončno hojo po trgovinah v iskanju primernega ali všečnega izdelka, pa naj gre za obleke ali stanovanjsko opremo. Pri slednji imam sploh velike težave pri nakupovanju luči. Ponekod po stanovanju smo imeli dolgo časa začasne rešitve, na stopnicah pa golo žarnico skoraj leto in pol, ker se kar nekako nisva spravila k iskanju primerne luči.

Ko smo bili za prvi maj na Dunaju in sem celo uživala v nakupovanju (ker je šlo za blago in nisem iskala nič določenega), sem slučajno zašla v trgovino Femosa na Neubaugasse, kjer prodajajo "izdelke iz orienta".
Takoj mi je padla v oči stenska luč iz biserne matice vložene v osnovo iz steklenih vlaken in naslednji dan sva jo z možem celo kupila (tudi cena ni bila pretirana).

Luč je preživela pot domov in dobrih pet mesecev prebila v vrečki iz trgovine.

Zdaj pa je zasijala na našem stopnišču in moram priznati, da sva dobro izbrala. Svetloba, ki jo oddaja pa prostor zaključi v celoto. Ko bi bilo vse tako preprosto!

JAGODE, JAGODE...

PA KOLIKO JIH JE

Spet je prišel meni tako ljubi čas - čas jagod. Sploh odkar sem odkrila Kmetijo Osredkar iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu, kamor zadnjih nekaj let vsaj enkrat na teden hodim po odlične, krasne jagode.
Njihove jagode so res dobre in vedno sveže, saj jih je potrebno naročiti in prodajajo samo isti dan obrane sadeže. Če jih slučajno kaj ostane (kar se zgodi zelo redko), jih predelajo v odlično marmelado. Lansko leto pa so nam ponudili še 100% jagodni sok.
Skratka res se splača prevoziti tistih nekaj zoprnih ovinkov do Stranske vasi.

In kaj pri nas doma počnemo z jagodami?

Predvsem jih z velikim užitkom jemo.

Iz nekaj kil skuhamo marmelado.

Nekaj jih uporabimo v sveže pripravljenih sokovih ali pa jih uporabimo pri pripravi slaščic (hm, bo treba še kakšno torto narest).
Na spodnji sliki je moj nedeljski zajtrk (tistim, ki me poznajo, je zdaj jasno zakaj imam rahlo preveč kil).

MOJI NOVI ČEVELJČKI

Ob zadnjem obisku Supernove na Rudniku sem naletela na trgovino s čevlji Čevljarstva Koritnik. Iz trgovine sem seveda odkorakala z novimi rjavimi balerinkami, še ene pa sem si naročila.

Po tednu dni čakanja (zaradi prvomajskih praznikov) sem jih dobila. Pričakovanje je bilo še toliko večje, ker sem barve in materiale izbrala sama. Moram priznati, da sem nad izborom navdušena.

Ob tem, da so čevlji lepi, so še zelo udobni. Nove jesenske čevlje imam pa tudi že ogledane.

RAZOČARANJE NAD GEOX

Pred dvema mesecema sem vsa ponosna na razprodaji kupila usnjene superge s 50% popustom za Manumajčico št.1. Ker je bila takrat še globoka zima, so čevlji se približno en mesec čakali v škatli.

Zdaj, po dobrem mesecu nošnje, je odstopil usnjeni del traku za zapenjanje od ježkastega dela (razumljivo?). Ko sem jih pripravljala, da jih grem reklamirat v trgovino, pa sem opazila, da sta se na drugem čevlju odparala dva šiva na sprednjem delu čevlja. Za moje pojme popolnoma nesprejemljivo za en mesec nošene čevlje (še sploh takega cenovnega razreda).

V trgovini so me sprejeli dokaj indiferentni prodajalci, ki so mojo reklamacijo sicer sprejeli, ampak so se zelo trudili najti razlog, da bi okrivili mene oz. Manumajčico št.1, poleg tega pa so mi dajali občutek, da sem jim popolnoma odveč. Razložili so mi, da vsako reklamacijo pregleda sodni cenilec in ugotovi ali je utemeljena - ob tem, da imajo na obrazcu napisano, da sporne reklamacije pregleda sodni cenilec. Ko sem jih na to opozorila, jim razlika med sporno kvaliteto čevlja in sporno reklamacijo ni bila niti malo jasna????????????? Skratka počasi sem se začenjala počutiti kot kriminalec.

Kljub vsemu sem obrazec (v treh kopijah) izpolnila in ga predala skupaj s čevlji. Na moje vprašanje kako dolgo bo zdaj moj otrok brez čevljev, sem dobila zelo začudene in rahlo ponižujoče poglede in vprašanje - ja kaj, a ima samo ene čevlje? Po odgovoru, da ima vsak otrok ene čevlje za vsako sezono, so pa skoraj poklicali rešilce, da me odpeljelo v Polje, ali pa vsaj CSD zaradi zanemarjanja otrok.

Zdaj imajo osem dni časa, da mojo "sporno" reklamacijo rešijo, potem jih prijavim ZPS.
Mislim, da mi ni potrebno posebej poudarjati, da so bili to naši zadnji Geox čevlji, saj sem poleg vsega ostalega že pri prejšnjih ugotovila, da se podplati nenormalno hitro obrabijo in čevlji niso vredni svojega denarja.

Sem si pa ob reklamiranju čevljev dala malo duška in izrabila moj naravno močan glas ter govorila s tako jakostjo, da so me jasno slišali vsi v trgovini, ne samo prodajalci. In s ponosom lahko povem, da od štirih ljudi, ki so takrat poskušali čevlje, ni čevljev kupil nihče. Vsaj malo zadovoljstva, če smo že brez čevljev.

POČITNIŠKO BRANJE S POSLEDICAMI

Med prvomajskimi počitnicami sem celo uspela brati, kar kaže na to, da sem res počivala.
Prebrala sem kar tri knjige oziroma priročnike, ki mi jih je posodila moja sestrična.

In to so:
THE DRESSMAKER´S TECHNIQUE BIBLE (A complete guide to fashon sewing techniques by Lorna Knight)
SEW U (The Built by Wendy Guide to Making Your Own Wardrobe)
SEW U HOME STRETCH (The Built by Wendy Guide to Sewing Knit Fabrics)

Zelo zanimive in poučne knjige, predvsem prva knjiga, ki  je zelo pregledna in uporabna in ne bi bilo slabo jo imeti doma.

Večja težava oz. posledica je pa ta, da sem prišla do zaključka, da nujno potrebujem overlock stroj. Do sedaj se mi je zdel to dokaj nepotreben in zapleten kos opreme. Ob branju knjige pa sem se začela spraševati kako sem lahko do sedaj spoh lahko kaj sešila brez njega. Predvsem sem pa ugotovila, da je to zelo pripravna mašinca.
Zdaj seveda veselo pregledujem modele različnih proizvajalcev in raziskujem tržišče ter čakam na dober razlog za nakup.

HERZILEIN TRETJIČ

Spodaj pa je izplen drugega obiska trgovine z blagom, po naročilu moje sestre.

Hmmm, bolj ko gledam, težje mi bo izročit tole blago. Bi ga kar zase obdržala.

Mi ne preostane drugega, da se vsedem za šivalni stroj, porabim vse blago, ki je doma (hahaha) in imam dober izgovor za ponovni obisk Dunaja.

HERZILEIN DRUGIČ

Tole kombinacijo je izbrala moja sestrična, da bom njenima dvojčicama sešila krilci.

HERZILEIN PRVIČ

Sestrična, ki živi na Dunaju me je peljala v najbolj srčkano trgovino ker sem jih do sedaj videla - oziroma v dve, ki pašeta skupaj. Več si lahko ogledate tukaj (med drugim tudi virtualni ogled vseh trgovin - se splača).

V prvi prodajajo obleke za otroke, ki jih oblikuje avstrijska oblikovalka, šivajo pa dunajčanke. V drugi pa blago in vse dodatke, ki jih uporabljalo pri šivanju oblek za v prvo trgovino.
Obe trgovini sta me navdušili in prevzeli, še posebno tista z blagom in sem v njej preživela vsaj uro in pol in se vrnila še naslednji dan. To, da sem odšla ven z lažjim bančnim računom in denarnico ter z vrečkami v roki, mi verjetno ni potrebno omenjati.

Takole pa izgleda moj izplen pri prvem obisku trgovine:

PARIŠKA NAKUPOVALNA TORBA

Končno lahko pokažem svoj zadnji izdelek - z objavo je bilo potrebno počakati, ker je bila torba darilo moji sestrični za rojstni dan.

Navodila za idelavo sem našla tukaj. Izbira blaga je bila pa enostavna, saj obožuje Pariz.

Taki so bili začetki:

Tole pa je končni izdelek, na katerega sem kar ponosna. Nova lastnica je pa tudi zadovoljna.

Blago za novo torbo je že nabavljeno, naročilo za še eno imam pa tudi.

PA JIH IMAM

Nekaj mesecev sem cedila sline.

Nekaj mesecev iskala razlog za nakup.

Nekaj mesecev odlagala naročilo (tukaj)

Zdaj jih pa imam (najlepša hvala mami in možu) - vseh osemdeset samo mojih!!!!
Komaj čakam, da jih začnem uporabljat, čeprav so nekateri mnenja, da jih je kar škoda.

ŠE MALO PUSTA 2011

No, pa so maske popolne.

Z manumajčkom št.1 sva imela danes izlet na bolšji sejem in uspešno nabavila staro prehajalno palico. Malo jo bomo še skrajšali in bo odlična.
Pa še uspešno sem barantala za ceno - iz 8€ sem zbila na 6€, sem več kot ponosna.