NIČ ZA VEGETARIJANCE / NOTHING FOR VEGETARIANS

Pa je že maj!

Najprej je šel na dopust moj šivalni stroj - je nujno potreboval malo TLC-ja po šestih letih pridnega dela.

Potem pa smo šli na dopust še mi. Na prekrasno družinsko potepanje po Pragi. Bilo je prečudovito in res smo uživali v gostoljubju naših prijateljev.

Zdaj pa je že skoraj minil prvi teden realnosti in z realnostjo je prišla že prva bolezen. Manumajčico št. 2 kuha vročina, jaz pa imam zato čas, da kuham kosilo. In to nekaj čisto posebnega - Sicilijanski ragu. Pred dvema dnevoma sem gledala oddajo Anthony-ja Bourdain-a No Reservations (7. sezona, 11. del), kjer ga je kuhala sicilijanska mamma. In ga nisem pozabila, stalno se je vračal v moje misli in zato že eno urico pridno brbota na štedilniku.
Natančnega recepta sicer nimam, ampak upam na najboljše rezultate in če se bo moja različica izkazala za dobro, jo napišem.

It is already May!

In April my sewing machine went on a sick leave- it desperately needed some TLC after six years of diligent work.

Then we went on vacation. We went on a beautiful family vacation to Prague. It was wonderful and we really enjoyed the hospitality of our friends.

Now the first week of being back to reality is almost over and it brought with it the first illness. Manugirl No.2 is in bed with high fever and I have time to cook lunch. And today I am making something new - Sicilian ragu. I watched Anthony Bourdain's No Reservations (Season 7, Part 11), where a Sicilian Mamma prepares it. And I could not forget it, my thoughts constantly returned to that footage. And because of all that, the ragu is already bubbling on the stove.

I do not have an exact recipe, but I am hoping for the best results and if my version of this dish turns out well, I will post the recipe.

NOVI ZAČETKI / NEW BEGINNINGS

Danes je prvi dan novega leta. Čas za nove začetke, za nove sklepe, za nove načrte...

Jaz se držim načela, da novoletnih sklepov ali zaobljub ne delam, saj so potem samo vzrok za slabo vest ob koncu leta. Vseeno pa se človek ob novi letnici ozre nazaj in malo premisli o starem letu.

Kljub temu, da je nekaj stvari ostalo nerealiziranih oziroma mi niso uspele, pa sem načeloma kar zadovoljna z dosežki leta 2013.
Kot najpomembnejšega lahko izpostavim registracijo in legalizacijo svojega hobija. Zadeva je sicer po treh mesecih še vedno bolj kot ne v povojih, saj mi čas ne dopušča večje aktivnosti, ampak prvi korak je bil narejen.
Zdaj pa sem seveda vedno na lovu za novimi idejami in nastajajo različni prototipi.

In tako je na deževen dan med prazniki nastal nov šal, ki je premiero doživel na včerajšnjem izletu, čeprav je glede na osnovni material (tkanina iz mešanice bombaža in lanu) bolj poletni modni dodatek.

Če bodo odzivi pozitivni, jih bo nastalo še več, v različnih barvnih odtenkih, mogoče pa še v kakšnem drugem materialu.

Today is the first day of the New Year. Time for new beginnings, for new resolutions, new plans...

I tend not to make New Year's resolutions, because they only cause bad conscience at the end of the year. However, it is time to look back and reflect on the old year.

Despite the fact that some things remain unrealized or I have failed at some things, but in general I am quite satisfied with the achievements of 2013.

The most important is probably the registration and legalization of my hobby. I am moving at a very slow pace, but at least I am moving.

Now I am constantly on the hunt for new ideas and making prototypes.

And so I made a new scarf on a rainy day during the holidays. I wore it yesterday for the first time, even though it is more a summer accessory, because it is made of a cotton – flax blend.

If I get positive feedback, I will make more, in a variety of colors, maybe even in another material.

SONČEK / SUNSHINE

Končno nekaj lepega vremena tudi v naši kotlini. Po dolgotrajni oblačnosti in megli da sonce človeku nove energije in zagona.

Če človek le lahko uživa v njegovih toplih žarkih.

Na žalost sva z Manumajčico št.1 obsojeni na stanovanje in opazovanje sonca skozi okna.
Počitnice se počasi zaključujejo in Manumajčica št.1 si jih je podaljšala z boleznijo, ki vedno bolj izgleda kot gripa.
Mene pa tudi daje viroza, ki sem jo verjetno podedovala od Manumajčice št.2, saj imam podobne znake kor jih je imela ona v začetku tedna (boleče grlo, uho in zdaj tudi vneto oko).
Bolezen gostimo že deset dni in očitno jo bomo še.

Zdravi družinski člani so šli danes uživati na sonce in začeli s prvimi pomladanskimi opravili na vrtu - obrezovanjem kivija.

Medtem pa sem jaz prinesla malo sonca v kuhinjo na drugačen način.

Finally we have some nice weather in our valley. After long period of cloudy and foggy weather it gives you new energy.

But you have to be able to enjoy the sunshine.

Unfortunately I am sentenced to indoors with Manugirl No.1 and we can only observe the sun through the windows.

Holiday is ending and Manugirl No.1 is going to extend them with illness, which increasingly looks like flu.

I personally am fighting a virus which I probably inherited from Manugirl No.2, since I have similar symptoms like she had in the beginning of the week (sore throat, ear pains and now a sore eye).

We have disease in our hose for ten days and obviously we will have it some more.

The healthy family members have gone to enjoy the sun and begun with gardening - pruning the kiwi.

And meanwhile I brought a little sunshine into the kitchen in a different way.

KONEC POČITNIC OZ. ZAČETEK ŠOLE / THE END OF SUMMER HOLIDAYS OR BEGGINING OF THE SCHOOL

Vse kar je lepo mine.

In letos smo se imeli res lepo. Še posebno naša šolarja, ki sta imela poleg družinskih počitnic še dodatne zaposlitve - en teden čudovitega varstva v Živalskem vrtu in en teden dodatnega morja, Manumajček pa je počitnikoval še s sošolcem pri njegovi babici.

Kljub moji bojazni kje bosta starejša otroka dva meseca, se je vse odlično izšlo.

Tudi jaz sem uživala v bolj sproščenih dnevih in tednih.

Zdaj pa je september in začela se je šola in še polno drugih obveznosti in opravkov.

In tako prejšnji teden en dan preživela z Manumajčico št. 2 na Pediatrični kliniki, da nam potrdijo ali ovržejo sum na alergijo. Reakcije ni bilo, torej nam kaže dobro!

Ena izmed nalog ob začetku šolskega leta je tudi dopolnjevanje šolske torbe oziroma njene vsebine. In tako je bila letos pri Manumajčici št.1 izražena želja, da nosijo otroci v šolo škatlo za malico kamor lahko spravijo  hrano, če je v šoli ne pojedo. Znašla sem se pred dilemo kakšno škatlo naj ji dam - velika bi ji po nepotrebnem zavzela veliko prostora v torbi tudi kadar nima hrane, majhna pa je nepraktična, saj ne bi notri spravila skoraj ničesar.
In tako sem takoj koristno uporabila knjigo o torbicah, ki sem jo dobila za rojstni dan. V tej odlični knjigici so navodila za vrečko za malico. Vrečka je ravno prav velika, da gre notri tudi steklenička za vodo, se zapre in je podložena z vodoodporno tkanino za lažje čiščenje.
V prvi fazi sta nastali dve za moja šolarja, zdaj pa sem začela s proizvodnjo še za druge lačne šolarje in vrtičkarje.

Nice things don't last forever.

And we spent really nice holidays this year. We went on a seaside vacation, spent some time at our haven, our school children attended a week of summer workshop at the zoo and spent an additional week at sea. Manuma-son also went with his school mate to his grandmother for a week.

At the end everything went smoothly despite my initial worries.

I also enjoyed in more relaxed days and weeks.

Now September is here, school has started and with it all kind of different obligations and errands.

For instance – I spent one day last week with Manuma-girl no.2 at the Pediatric clinic for some allergy tests. She had no reaction and all is looking good.

I also had to check that the children have everything they need for school. Manuma-girl's no.1 teacher suggested that the children have a lunch box in their bags, so they can store any remaining food in them. I found myself in front of a big dilemma – what kind of box should I give her. A big one would take too much space in her bag, but in the other had, she could hardly store anything in a small box.

I got a wonderful book for my birthday and I immediately put it to use and made lunch-bags form y school-children. The bags are great – just big enough for a water bottle and lined with waterproof fabric.

The bag is so successful I had to start a small production for all hungry school and kindergarten children.

INVENTURA / INVENTORY

Za nami je prvi del poletnih počitnic.


Otroci so preživeli en teden v naših nebesih, midva pa na žalost malo manj.
Skupaj pa smo deset dni čofotali na morju.

So, the first part of our summer vacation is over.


The kids spent one week at our haven, me and my husband unfortunately a little less.
But we spent ten days together splashing at the sea.

Že pred odhodom na morje smo začeli urejati sobico za Manumajčka, da bo imel malo miru in da bomo Manumajčici preselili skupaj.
Tak projekt pa seveda sproži verižno reakcijo - če smo hoteli sprazniti omaro za Manumajčkove stvari, jo je bilo potrebno pospraviti, da smo jo lahko pospravili, je bilo potrebno nekaj stvari odnesti v garažo, da smo te stvari lahko pospravili v garažo je bilo potrebno pospraviti garažo.
In tako smo se lotili velikega (res velikega) projekta pospravljanja garaže, kar ni bilo storjeno že kar nekaj časa. Začetek projekta pa je seveda pomenil tudi izlet do velike skandinavske trgovine po police.

Before we left we started preparing our smallest room for Manuma-son, so he could have some peace and quiet and we could move the girls together.

This project triggered a chain reaction – if we wanted to empty the closet for Manuma-son's belongings, we had to move some things in to the garage. If we wanted to put those things in to the garage, we had to clean it up.

So we started this big (really big) project of cleaning up the garage, which wasn’t done for quite some time. Starting this project also meant a trip to a well known Scandinavian store to get some shelves.

Prvotno stanje garaže sem na žalost pozabila fotografirati, ampak takole je izgledalo naše dvorišče, ko smo ven znosili večino vsebine:

Unfortunately I forgot to take a "before" picture, but that is how our backyard looked whit almost all the contents from our garage:

Po dveh zelo trdega dela in skrbnega razvrščanja pa sem več kot navdušena nad novim izgledom naše garaže.


After two days of hard labor and careful sorting I am more than pleased with the outcome.

Brez voznega parka / Without all the "vehicles"

Končni izgled / Final result

Uspešnost te akcije mi je dala zagon in padla je odločitev, da v letošnjem poletju izvedemo inventuro v vseh prostorih našega brloga ter pregledamo in obrnemo vsak predal in omaro.

Držite pesti, da nam ne zmanjka zagona.

The success of this action gave me an idea to do an inventory in every room in our apartment and that there will be no shelves or drawers unturned.

Let’s hope we pull it through!

PA DAJMO HUJŠAT

Odličen predlog (en izmed mnogih na temo zdravega življenja), na katerega sva naletela poleg nekega dvigala v New Yorku:

NEW YORK - PRVI VTISI

Skoraj mesec dni je že od tega kar sva odšla na najine dolgo pričakovane počitnice.

Zdaj pa bom potrebovala leto dni, da vam pokažem in popišem najina doživetja.
Začenjam lepo po vrsti - pri največjih znamenitostih, ki jih poznamo vsi - ne glede na to, ali smo bili v velikem jabolku ali ne.

Na mojo veliko žalost pa nimava nobenega posnetka New Yorka iz zraka (letala) saj sva pristala v oblake in dež in ravno tako vzletela.
Sva imela pa zato en teden lepega, sončnega vremena, ko sva hodila po neskončnih ulicah Manhattna.

"Lady" - na žalost zaprta za javnost

Likalnik

Manhattan proti jugu (Empire State Building)

Manhattan proti severu (Centralni park)

Chrysler Building

Brooklyn Bridge

Guggenheimov muzej

PRIČAKOVANJE

Besede niso potrebne, ker je slika dovolj zgovorna:

DELČEK NEBES

Zadnjih pet juter sem se zbujala v prekrasno, jasno vreme.

Ob zvoku prelepega ptičjega petja.

In s prekrasnim razgledom.

Poznavalci bodo sicer opazili, da je slika nastala ob večernem soncu in ne zjutraj, ampak razgled je še vseeno enkraten.

Ampak ker mora vse lepo enkrat miniti, smo že doma, prtljaga pospravljena, otroci v postelji, jaz pa z mislimi pri jutrišnjem delovnem dnevu, ki bo zelo dolg.

KNJIŽNI MOLJI

Spet se približujejo prvomajski prazniki. Letos še v dolgi različici, naslednje leto nas lahko doletijo že spremembe in posledično krajše počitnice.
Letošnje počitnice bomo po naši družinski tradiciji preživeli v našem kotičku na koncu sveta.

Otroci že komaj čakajo, jaz pa se ubijam s pripravami. Prtljage je vedno za zvrhan avto, ne glede na to ali gremo za pet dni ali za tri tedne. Trenutno me bega vremenska napoved, kar pomeni, da moram vzeti s seboj tako zimsko kot poletno oziroma pomladno garderobo, pa še opremo za dež.

Velik del prtljage vedno predstavljajo tudi knjige. Danes smo šli v knjižnico po novo zalogo.

Srčno upam, da bo zadoščala. Večina knjig je seveda za Manumajčka, ki knjige požira z neverjetno hitrostjo.

IN POTEM JE BILA LUČ

Nakupovanje zame ni posebej prijetno opravilo, sploh kadar nekaj nujno potrebujem in to pomeni neskončno hojo po trgovinah v iskanju primernega ali všečnega izdelka, pa naj gre za obleke ali stanovanjsko opremo. Pri slednji imam sploh velike težave pri nakupovanju luči. Ponekod po stanovanju smo imeli dolgo časa začasne rešitve, na stopnicah pa golo žarnico skoraj leto in pol, ker se kar nekako nisva spravila k iskanju primerne luči.

Ko smo bili za prvi maj na Dunaju in sem celo uživala v nakupovanju (ker je šlo za blago in nisem iskala nič določenega), sem slučajno zašla v trgovino Femosa na Neubaugasse, kjer prodajajo "izdelke iz orienta".
Takoj mi je padla v oči stenska luč iz biserne matice vložene v osnovo iz steklenih vlaken in naslednji dan sva jo z možem celo kupila (tudi cena ni bila pretirana).

Luč je preživela pot domov in dobrih pet mesecev prebila v vrečki iz trgovine.

Zdaj pa je zasijala na našem stopnišču in moram priznati, da sva dobro izbrala. Svetloba, ki jo oddaja pa prostor zaključi v celoto. Ko bi bilo vse tako preprosto!

ŽENSKI VIKEND

V drugi polovici avgusta sem si privoščila nekaj, kar je bilo še leto dni nazaj nepredstavljivo: s sestrično sva šli sami (brez otrok in mož) za en vikend v Hamburg.
Na trenutke sem sicer imela prebliske slabe vesti vendar, če pa zdaj pomislim nazaj, mi ni prav nič žal, oziroma sem presrečna, da sva izpeljali to rahlo noro akcijo.

Razlog najinega izleta je bil namreč obisk sejma. In to ne kakršnega koli ampak prvega sejma umetnosti izdelovanja nakita iz perlic. Zelo zanimiva izkušnja, ki jo bova upam še kdaj ponovili, verjetno pa ne vsako leto.

Na sejmu sva preživeli približno pet ur, preostali čas pa sva namenili ogledu mesta, ki je zelo zanimivo in zelo drugačno od mest, ki smo jih navajeni. V Hamburgu ima glavno vlogo pristanišče in dejansko imaš občutek, da je mesto nastalo zaradi pristanišča in ne obratno.

Center mesta je popolnoma posvečen poslu in seveda trgovinam, tako da še dobro, da sva si mesto ogledovali v nedeljo, ko je vse zaprto. Presenečeni pa sva bili nad cenami hrane in pijače, ki so normalne, če ne celo nižje kot pri nas in to tudi na najbolj elitnih lokacijah.

Trenutno je ena največjih znamenitosti Hamburga gradbišče nove filharmonije. To bo zelo pompozna, v steklo oblečena stavba, ki jo iz treh strani obdaja reka. In po stari navadi, se gradnja iz leta v leto podaljšuje in nabirajo se nepredvideni stroški (trenutno se je zataknilo pri projektu za bodoče čiščenje ukrivljene steklene strehe). Je pa dober izgovor za ponoven obisk Hamburga čez nekaj let, vendar takrat v spremstvu najinih mož, saj ju bo stavba zanimala iz strokovnega stališča.

ODKLOP OD TEHNIKE

Prvi del dopusta, takoj po koncu šole, zadnja leta vedno preživimo "odrezani od sveta".  V stari (ampak prenovljeni) kmečki hiši, ki stoji na samem in je brez telefona, televizije in interneta. Stari in zaenkrat tudi mladi uživamo kolikor se le da.

Imamo dober zrak, prekrasen razgled, dobro družbo, za dobro hrano se pa tudi potrudimo. Letos mi je celo uspelo preiskusiti nekaj novih receptov za sladice.

Tudi z vremenom smo imeli srečo, saj ni bilo prav veliko dežja ali neviht, ki znajo biti v tistih koncih prav zoprne.

Tako pa izgleda naš kotiček na koncu sveta, ki je bil letos že štirideseto leto v naši družini in je bilo v ta namen organizirano praznovanje.

Takole pa hiša izgleda na praznični torti (ki pa ni moj izdelek, da se ne hvalim s tujim blagom)

Zdaj pa prej omenjeni razgled:

po dežju

 in v soncu

In kako si krajšamo čas brez sodobnih tehnologij? Nič lažjega.

Zelo priljubljeno je branje knjig.

Opazovanje narave (letos so bile hit poletja žabe in krastače):

Hodimo na sprehode in občasno na izlete (tole je letošnji)

Letos je bil pri dekletih popularen frizerski salon:

Pri fantih pa Harry Potter, zato je v peskovniku zrasla prava Bradavičarka (preden se je spremenila v Rock Otočec oz. Rock Kale)

Ker se na takem dopustu vsi odlično počutimo, komaj čakam naslednjih 40 let.

Zeblo nas pa tudi ne bo, saj so nam pridne roke pripravile dovolj kurjave. Hvala!!!!

KU KU, SPET SEM TU

Pa se spet oglašam po dolgem času.

Imam kar slabo vest. Ampak, bile so počitnice, poškodbe, doživetja... Skratka, nabirala sem snov za nove objave. Še malo slike uredim in začnem deliti z vami.

POČITNIŠKO BRANJE S POSLEDICAMI

Med prvomajskimi počitnicami sem celo uspela brati, kar kaže na to, da sem res počivala.
Prebrala sem kar tri knjige oziroma priročnike, ki mi jih je posodila moja sestrična.

In to so:
THE DRESSMAKER´S TECHNIQUE BIBLE (A complete guide to fashon sewing techniques by Lorna Knight)
SEW U (The Built by Wendy Guide to Making Your Own Wardrobe)
SEW U HOME STRETCH (The Built by Wendy Guide to Sewing Knit Fabrics)

Zelo zanimive in poučne knjige, predvsem prva knjiga, ki  je zelo pregledna in uporabna in ne bi bilo slabo jo imeti doma.

Večja težava oz. posledica je pa ta, da sem prišla do zaključka, da nujno potrebujem overlock stroj. Do sedaj se mi je zdel to dokaj nepotreben in zapleten kos opreme. Ob branju knjige pa sem se začela spraševati kako sem lahko do sedaj spoh lahko kaj sešila brez njega. Predvsem sem pa ugotovila, da je to zelo pripravna mašinca.
Zdaj seveda veselo pregledujem modele različnih proizvajalcev in raziskujem tržišče ter čakam na dober razlog za nakup.

HERZILEIN PRVIČ

Sestrična, ki živi na Dunaju me je peljala v najbolj srčkano trgovino ker sem jih do sedaj videla - oziroma v dve, ki pašeta skupaj. Več si lahko ogledate tukaj (med drugim tudi virtualni ogled vseh trgovin - se splača).

V prvi prodajajo obleke za otroke, ki jih oblikuje avstrijska oblikovalka, šivajo pa dunajčanke. V drugi pa blago in vse dodatke, ki jih uporabljalo pri šivanju oblek za v prvo trgovino.
Obe trgovini sta me navdušili in prevzeli, še posebno tista z blagom in sem v njej preživela vsaj uro in pol in se vrnila še naslednji dan. To, da sem odšla ven z lažjim bančnim računom in denarnico ter z vrečkami v roki, mi verjetno ni potrebno omenjati.

Takole pa izgleda moj izplen pri prvem obisku trgovine:

POČITNIŠKI ODKLOP

Jeej, jeej, jeej!!!

En teden sproščanja in razvajanja pri teti na Dunaju.

Počitnice so bile že nujno potrebne in izlet na Dunaj že dolgo načrtovan. Otroci so bili relativno pridni, vreme dokaj stabilno, nabralo pa se je kar nekaj materiala za objavo.

Zdaj samo upam, da me realnost ne bo prehudo udarila po glavi.

MALO PREMORA

Zaradi pomanjkanja časa in kronične preutrujenosti že nekaj časa nisem nič objavila. To seveda ne pomeni, da ni nič prišlo izpod maminih rok, ampak samo, da ni bilo časa za računalnik.

Se bom potrudila objaviti kar je nastalo v tem času, seveda pa vse objave ne bodo ravno ažurne. Čeprav se prav bojim, ker urnik za naslednji teden je že popolnoma zapolnjen. Še ta teden zdržimo, potem pa malo dopusta - v načrtu imamo potepanje!!!!

Če pa medtem kdo izumi kloniranje, naj mi javi.