PREDNOVOLETNI SKLEPI / PRE-NEW YEAR'S RESOLUTIONS

Še dobro, da nisem delala novoletnih sklepov, ker bi enega potencialnega že prekršila - sama pri sebi sem si obljubila, da bom bolj pridna z objavami, pa je prvega meseca že konec, jaz pa sem uspela objaviti samo eno objavo.

K sreči pa sem bila bolj dosledna s prednovoletnimi sklepi, saj sem si zadala, da vsak otrok med božičnimi darili dobi med drugim tudi en kos oblačil izpod mojih rok. In uspelo mi je. In to pravočasno.

Zdaj obleke že dolgo niso več skrivnost in jih lahko pokažem.
Otroci so bili navdušeni.

Good thing I didn't make any New Year's resolutions, because I would already break one. I promised myself I would try to post more posts (preferably one a week), but January is over and I managed to post only one post.

Thankfully, I was more consistent with the Pre - New Year's resolutions. I set myself a goal to sew a piece of clothing for every child for Christmas gifts. And I did it. And even on time.

Now that the clothes are no longer a secret I can show them to you.

The kids were very excited.

Manumajčkove hlače / Manuboy's pants

Obleka za Manumajčico št.1 / Dress for Manugirl No.1

Obleka za Manumajčico št.2 / Dress for Manugirl No.2

MEDENJAKI / GINGERBREADS

Meglena, cedeča decembrska nedelja.

Ni bolj primernega opravila kot krašenje medenjakov. In prav to sem počela z Manumajčicama.

Foggy, rainy Sunday in December.

There is nothing better to do than decorating gingerbreads. And that's exactly what I did with Manugirls.

TORBICE ZA ROBČKE / HANDKERCHIEFS BAGS

Spet se je začel najbolj nori mesec leta, ki ima vsakič premalo dni in premalo ur. In zato so se letos priprave začele že skoraj en mesec prej.

Na vabilo učiteljice Manumajčice št.1 sem že v začetku novembra sodelovala v šoli na tehniškem dnevu, kjer so izdelovali novoletne voščilnice in "izdelek", oboje z mislijo na recikliranje. Vse pa bo na prodaj na prazničnem bazarju prihodnji teden.

Izdelovali so več različnih voščilnic in ponosno lahko povem, da tri po moji zamisli.

S skupnimi močmi pa smo prišli tudi do ideje za izdelek - otroci so prinesli 16x16cm velike kose blaga, ki so jih nato v šoli potiskali, jaz pa sem jih potem s pomočjo šivalnega stroja spremenila v torbice za robčke.
V šoli sem prebila kar tri cele ure, pa še doma eno, da lahko zdaj ponosno pokažemo 23 najrazličnejših torbic.

Glede na navdušenje otrok ob nastajanju mislim, da bodo šle za med, saj hoče vsak otrok kupiti svojo, tiste štiri dodatne (otrok je 19), pa bodo verjetno tudi hitro našle lastnika.

It is the craziest month of the year again which doesn't have enough days and hours. And that is why some preparations begun almost one month earlier.

Manugirl's teacher invited me to join them one day at school in early November. They were making seasonal greeting cards and a "product". The theme was recycling.

Everything produced will be on sale at the festive bazaar next week.

They were making many different cards and I can proudly say that three were based on my ideas.

Together, we also came up with an idea for a product – each child brought two 16x16cm large squares of fabric and they decorated them with stamps in school. Later on with the help of my sewing machine I changed them into little bags for handkerchiefs.

I spent three whole hours at school sewing, and an additional hour at home, but we can now be proud of 23 different handkerchiefs bags.

Given the enthusiasm of children while I was sewing the bags will be easily sold, because every child wants to buy his/hers. And I think four additional bags (there are 19 children in Manugirl No.1's class) will also quickly find new owners.

MANDLJEVA PLETENKA

Čas tako hitro mineva - zdi se mi, da je bil ravnokar Božič in Novo leto, danes pa je že Velika noč. Za Božič sem uspela napeči veliko piškotov in celo čokoladno potico, ki je bila do sedaj vedno na mizi tudi za Veliko noč.

Letos pa nisem našla prave volje in časa, da bi se lotila peke potice. Mogoče tudi zaradi rahlo načetega zdravja, ki se bo upajmo hitro popravilo po včerajšnjem obisku zdravnika in dveh škatlicah antibiotikov.

Ker pa sem vseeno hotela imeti nekaj prazničnega peciva, sem spekla Mandljevo pletenko. V osnovi je zelo podobna potici - kvašeno testo, napolnjeno z nadevom iz mandljev in marcipana, vendar je vseeno preprostejša in uspeh je zagotovljen. Potice se pa še vedno po toliko letih lotevam s spoštovanjem in rahlim dvomom kako bo uspela (čeprav je še nikoli nismo vrgli v smeti).

Tako imamo letos na mizi nekaj novega, pa prav nič slabšega.

SESTAVINE (povzeto po Slaščice za vse priložnosti - 2.del)

TESTO:
500g moke
1 vrečka suhega kvasa
150ml mleka
60g masla
40g sladkorja
žlička soli
limonina lupinica
2 jajci

Iz sestavin zgnetemo gladko testo in ga pustimo, da vzhaja na približno dvakratno velikost. Vzhajano testo dobro pregnetemo (če smo v časovni stiski lahko drugo vzhajanje spustimo in testo kar razvaljamo) in pustimo še enkrat vzhajati. Vzhajano testo razvaljamo v pravokotnik in premažemo s pripravljenim nadevom.

NADEV:
150g marcipana
2 beljaka
30g sladkorja
150g zmletih mandljev

Beljaka s sladkorjem stepemo v trd sneg v katerega previdno vmešamo mlete mandlje in 100g naribanega marcipana.
Ko nadev namažemo na razvaljano testo, ga potresemo še s preostalim naribanim marcipanom in zvijemo. Zvitek pustimo vzhajati približno 10 minut, nato pa ga prerežemo vzdolžno na polovico. Obe polovici zvitka večkrat prekrižamo, tako da dobimo pletenico, ki jo preložimo na pekač obložen s peki papirjem. Pustimo, da dobro vzhaja in pečemo približno 40 minut v pečici ogreti na 180°C.

Pečeno pletenico lahko pokapljamo še z glazuro iz sladkorja v prahu in limoninega soka (zmešamo 2 žlici sladkorja v prahu z malo limoninega soka) in ohladimo.


DOBER TEK!

POMARANČNO-ČOKOLADNE PLOŠČICE

Če bi med piškoti, ki jih spečem v predbožičnem času izbirala najljubše, bi bile Pomarančno-čokoladne ploščice nedvomno med favoriti. Kar se tiče sestavin, so to pravzaprav zelo preprosti piškoti, ki pa zahtevajo malenkost več časa za pripravo.

Končni rezultat pa je odlična kombinacija čokolade in pomaranče.

TESTO
100 g jedilne čokolade ali čokolade v prahu
125 g masla

125 g sladkorja

1 ščepec soli

1 jajce

naribano lupino ene neškropljene pomaranče

200 g moke

1 čajna žlička pecilnega praška

PRELIV

200 g sladkorja v prahu

4-6 jedilnih žlic pomarančnega soka

Čokolado grobo naribamo oziroma uporabimo čokolado v prahu. Maslo zgnetemo z sladkorjem, soljo, jajcem in pomarančno lupino. Zraven dodamo (presejano) moko in pecilni prašek ter čokolado in hitro pregnetemo v gladko testo. Testo oblikujemo v kroglo in ga damo, zavitega v alu-folijo, za dve uri v hladilnik. Nato testo na pomokani površini razvaljamo približno 5 mm debelo in izrežemo piškote poljubne oblike (letos so pri nas večinoma srčki). Ploščice naložimo v dovolj veliki razdalji na pekač, ki ga damo na srednjo višino v pečico, segreto na 200^oC. Pečemo 8-10 minut. Ko so pečene, ploščice previdno s širokim nožem preložimo iz pekača na kuhinjsko mrežo ali na pladenj, da se ohladijo. Nato presejemo sladkor v prahu, zmešamo s pomarančnim sokom in namažemo na ploščice. Pustimo, da se preliv posuši in ploščice pospravimo v škatlo.

DOBER TEK!

LEŠNIKOVI PIŠKOTI S ČOKOLADO

Ob določenih vonjih in okusih me preplavijo prijetni spomini na otroštvo. Vrnejo me v prav poseben čas, ko je bilo še vse preprosto in so lepi trenutki trajali večno.

Točno to se mi je zgodilo, ko sem prvič spekla "Lešnikove piškote s čokolado" iz knjižice Čokolada (Jill Norman, založba Kmečki glas). Piškote s popolnoma enakim okusom smo pogosto jedli pri mojih starih starših, ko smo bili še otroci. Prodajali so jih v (če me spomin ne vara) zeleni vrečki in to so bili v sredini rahlo lepljivi, čokoladno-lešnikovi kupčki, ki jih je bilo težko nehati jest, ko si enkrat začel.

Poleg prijetnih spominov, pa imajo ti piškoti še eno pozitivno lastnost - pripravljeni so zelo, ampak res zelo hitro in preprosto, potrebujemo pa samo štiri sestavine oziroma po želji pet.

SESTAVINE:

75g jedilne čokolade

125g sladkorja

175g zmletih lešnikov

2 beljaka

1/2 žličke cimeta (po želji)

POSTOPEK:

Na vodni kopeli stopimo čokolado. Ko je stopljena, jo odstavimo iznad vroče vode in ji dodamo druge sestavine. Vse dobro premešamo ter z dlanmi (najbolje rahlo vlažnimi) oblikujemo kroglice v velikosti med lešnikom in orehom. Kroglice polagamo na pekač obložen s peki papirjem in pečemo v pečici, ogreti na 180°C, 12 do 15 minut.

Počakamo, da se ohladijo in začnemo uživati!

ADVENTNI KOLEDAR

Trgovci nas vsako leto bolj zgodaj začnejo zasipavati z božično ponudbo. Tega resnično ne maram - božični okraski takoj za svečami za prvi november.

Letos sem se temu na nek način pridružila tudi sama, saj je bil do sedaj december še vsako leto prekratek za vsa božična opravila.
Ker je bilo vreme ta vikend turobno dolgočasno in ni bilo nič posebnega na programu sem se lotila prvih priprav - v soboto sem spekla čokoladno potico, ki je že varno spravljena v skrinji.
Danes pa sem se lotila projekta, ki je bil na seznamu odkar imam otroke: adventni koledar iz blaga.

Kot otrok sem vedno občudovala adventni koledar, ki ga je za svoje štiri otroke sešila moja teta - 24 vrečk iz božičnega blaga, ki so jih nalepili na vrata otroške sobe, vanje pa je teta skrila sladkarije.
S tem v mislih sem kupila dve vrsti blaga, vendar pa sem se odločila za drugačno obliko, ki jo bo lažje pritrditi na vrata in bo lahko več let zapored služila trem otrokom.

Potrebovala sem dvakrat po pol metra blaga, današnje dopoldne in številke, ki jih je iz samolepilne tapete izdelal mož. Tako opremljeni lahko v miru počakamo na začetek decembra.

No, ja - še en obisk trgovine, da napolnim koledar z dobrotami.