NIČ ZA VEGETARIJANCE / NOTHING FOR VEGETARIANS

Pa je že maj!

Najprej je šel na dopust moj šivalni stroj - je nujno potreboval malo TLC-ja po šestih letih pridnega dela.

Potem pa smo šli na dopust še mi. Na prekrasno družinsko potepanje po Pragi. Bilo je prečudovito in res smo uživali v gostoljubju naših prijateljev.

Zdaj pa je že skoraj minil prvi teden realnosti in z realnostjo je prišla že prva bolezen. Manumajčico št. 2 kuha vročina, jaz pa imam zato čas, da kuham kosilo. In to nekaj čisto posebnega - Sicilijanski ragu. Pred dvema dnevoma sem gledala oddajo Anthony-ja Bourdain-a No Reservations (7. sezona, 11. del), kjer ga je kuhala sicilijanska mamma. In ga nisem pozabila, stalno se je vračal v moje misli in zato že eno urico pridno brbota na štedilniku.
Natančnega recepta sicer nimam, ampak upam na najboljše rezultate in če se bo moja različica izkazala za dobro, jo napišem.

It is already May!

In April my sewing machine went on a sick leave- it desperately needed some TLC after six years of diligent work.

Then we went on vacation. We went on a beautiful family vacation to Prague. It was wonderful and we really enjoyed the hospitality of our friends.

Now the first week of being back to reality is almost over and it brought with it the first illness. Manugirl No.2 is in bed with high fever and I have time to cook lunch. And today I am making something new - Sicilian ragu. I watched Anthony Bourdain's No Reservations (Season 7, Part 11), where a Sicilian Mamma prepares it. And I could not forget it, my thoughts constantly returned to that footage. And because of all that, the ragu is already bubbling on the stove.

I do not have an exact recipe, but I am hoping for the best results and if my version of this dish turns out well, I will post the recipe.

NAPROTI ZDRAVJU / TOWARDS HEALTH

Za nami je dokaj naporen in napet teden, vključno z dvema obiskoma urgence - mojim in tastovim. Zdaj smo bolje, samo potrebnih bo pa nekaj sprememb in vsi se še učimo. Tastu so namreč ugotovili sladkorno bolezen in zdaj čakamo, če bo uspešna terapija s tabletami in dieto ali pa bodo potrebni še drugi ukrepi.

Tast si večinoma sicer kuha sam ampak tudi midva z možem se bova seznanila s pravili in omejitvami. In tako se že drugi teden oziroma vikend zapored ukvarjamo s hrano.

Prejšnji vikend smo začeli s projektom domačih kosil za Manumajčico št.1, ki se kar ni in ni sprijaznila s šolsko prehrano in smo jo zato odjavili. Zdaj vsak dan dobi malico za v šolo, ko pridemo domov pa naj bi ji čim prej postregla kosilo. In tako sem dva dni pripravljala in kuhala in do zadnjega kotička napolnila skrinjo. Za nami so trije šolski dnevi in minili so brez težav.

Seveda sem veliko razmišljala tudi o malicah za v šolo in poiskala veliko receptov in možnosti kaj bi ji lahko pripravljala.

Zdaj pa poslušam o prehrani pri sladkorni bolezni in povsod vidim samo sladkor in moko in oglijkove hidrate in se mi vsi recepti kar naenkrat zazdijo nezdravi.

Nato si ogledujem slike, ki jih imam pripravljene za objave in spet vidim samo sladkor...

In zdaj se mi po glavi podijo najrazličnejše misli. Kaj je dovoljeno, kaj je pretirano, koliko še vseeno lahko? In ko razmišljam o zaužitih sladkarijah in ogljikovih hidratih v našem gospodinjstvu me kar malo zaskrbi.

Samo, ko so pa tako dobri.

Zato danes ne bom napisala nobenega recepta za novo dobroto (definitivno pa recepti še pridejo, saj se vseeno ne mislim popolnoma odpovedat sladkarijam), ampak vam bom pokazala nakupovalno torbo, ki je dovolj velika, da lahko v njej domov prinesete vse zdrave sestavine za zdrave in polnovredne obroke.

We had quite a stressful and tense week, including two visits to the ER – mine and my father in laws. Now we are better, but we will have to learn some new things and make some changes. Father in law is in fact diagnosed with diabetes and now we're waiting, if the pills and diet will do the trick or some other measures will be needed.

Father in law prepares the majority of meals himself, but also my husband and I must know the rules and restrictions. And so we have another week revolving around food.

Last weekend we started the project of home lunches for Manugirl No.1. She just could not get used to the school meals and was frequently hungry. Now I give her a snack to take to school and try to serve her lunch as soon as possible after coming home. It took me two days last weekend to prepare and cook and my freezer is now packed.

I was also thinking a lot what snacks can I give her to school and found a lot of delicious recipes.

Now, hearing about the diet in diabetes everywhere I look I only see sugar and flour and carbohydrates and all the recipes suddenly seem so unhealthy.

Then I look at the pictures that I have prepared for posting and again all I see is sugar...

Now so many different thoughts are going through my mind. What is allowed, what is too much, how much is still OK? And when I think about all the sweets and carbohydrates that we consume in our household I am quite worried.

But they are so good.

Therefore, today I will not post a recipe for a new goodness (but definitely recipes are still to come, because I am not going to completely give up sweets), but I'll show you a shopping bag. This shopping bag is enough to bring home all the healthy ingredients you will need for a healthy and wholesome meal.

NEDELJSKI ZAJTRK - TRETJIČ / SUNDAY BREAKFAST No. 3

Pa se je spet zgodilo.
Nedelja zjutraj, po napornem tednu in dežurni soboti in brez kruha.
Nekaj bo potrebno otrokom dat za zajtrk.
Manumajček ne je mlečnih jedi (gresa, mlečnega riža...), palačink ali vafljev pa se mi ne da delat.
Raje bi nekaj podobnega kruhu.

Odločila sem se za mlečne kruhke (nemško Milchbrot, angleško Scones) - pripravljeni in pečeni so hitro in iz sestavin, ki jih imamo vedno doma. Pa še dobri so in ni potrebno čakati, da se popolnoma ohladijo, saj so najboljši z maslom in marmelado, ko so še mlačni.

Priznam, da moji še nikoli niso izgledali tako, kot v kuharskih knjigah, saj testo vedno razvaljam na pretenko in ne narastejo toliko, kot naj bi, ampak okusni so pa vedno in še vedno jih je zmanjkalo.



2 skodelici moke

2 žlički pecilnega praška
ščepec soli
30 g masla razrezanega na majhne kocke
125 ml mleka
125 ml vode

V posodo damo suhe sestavine in dodamo kocke masla. Maslo s prsti vtremo v moko (nastanejo drobtine in ne čutimo več večjih kosov masla).
Dodamo mešanico mleka in vode  in hitro zgnetemo v gladko, zelo mehko testo. Pri gnetenju moramo biti res zelo nežni in hitri, saj bodo kruhki trdi, če bomo gnetli predolgo.
Testo stresemo na pomokano površino in ga sploščimo do debeline približno 3 cm.
S pomokanim okroglim modelom (ali pa s pomokanim nožem) iz testa izrežemo kruhke, ki jih polagamo na pekač obložen s peki papirjem in pomažemo z mlekom.
Kruhke pečemo 12-14 minut v pečici ogreti na 220°C, dokler niso zlato zapečeni in zvenijo votlo, če na njih potrkamo.
Pečene kruhke ohladimo do mlačnega in postrežemo z maslom in marmelado (bolj dekadentni pa s smetano in marmelado).

It happened again.

It is Sunday morning after a long week and having to work on Saturday and we have no bread.

The children will need something for breakfast.

Manuboy doesn’t like dairy meals; I am not in the mood for making pancakes or waffles.

I would prefer something more like bread.

I decided to make Scones (Milchbrot in German) – they are quickly prepared and baked and I always have the ingredients at home. They are very tasty and they don't need to be cooled completely, because they are the best served with butter and jam, when they are still lukewarm.

I admit that my scones have never looked like the ones in cookery books, because I always pat the dough too thinly and they don't rise like they are supposed to, but they are still delicious, and we always eat the whole batch.

2 cups plain flour

2 teaspoons baking powder

Pinch of salt

30 g butter cut into small cubes

125 ml milk

125 ml water

Put the dry ingredients in to the bowl and add the butter cubes. Rub the butter with your fingers in to the flour.

Add the milk and water mixture and quickly kneaded all the ingredients into smooth, very soft dough. You have to be really gentle and quick with the kneading. If you knead for too long, you will get very hard scones.

Transfer the dough on to a floured surface and flatten it to a thickness of about 3 cm.

With floured round cutter (or with a floured knife) cut out the scones and place them on a baking tray lined with baking paper and brush with milk.

Bake the scones 12-14 minutes in an oven preheated to 220 ° C until golden brown (they should sound hollow if you knock on them).

Let the scones cool to lukewarm and serve with butter and jam (if you feel more decadent serve them with whipped cream and jam).

NEUSPEŠNO TEKMOVANJE / FAILED COMPETITION

V naši družini imamo kar nekaj nasprotij. Že samo mož in jaz se zelo razlikujeva v določenih pogledih. In eno takih področij je tekmovalnost. Moška polovica je tekmovalna in vsak izziv izkoristi za spodbudo, da postane sam še boljši. Jaz pa tekmovanja in tekmovalnost (sploh športno) raje prepustim drugim in bi se nasprotniku najraje umaknila in ga spustila naprej in od tekmovalnosti ne dobim nikakršne vzpodbude in zagona.

V nasprotju s temi občutki sem se v oktobru odločila pridružiti tekmovanju - kuharskemu tekmovanju. Bolj natančno sem želela objaviti fotografijo svojega  izdelka na Cookalong, ki ga vsak mesec razpiše Nigella Lawson. Oktobrski recept mi je bil zelo všeč in zato sem si en oktobrski vikend vzela čas in se lotila peke.
Njeni recepti so vedno lepo napisani, jasni in celo v metričnem sistemu, tako da s tem ni bilo nobenih težav.
Težave so nastopile, ko sem želela objaviti sliko. Po prijavi na njeno stran, mi je stalno javljalo, da se uporabniško ime in geslo ne ujemata. Po približno desetih poskusih v štirih dneh sem obupala.
Na mojo pritožbo na njeni FB strani tudi ni bilo nobenega odziva (pa nisem bila edina s to težavo), tako da sem pač (spet) vrgla puško v koruzo.

Torto smo z največjim veseljem pojedli in večja verjetnost je, da bom prej spet pekla to torto, kot poskušala sodelovati v kakšnem tekmovanju.

TESTO:

50 g grenkega kakava
100 g rjavega sladkorja
250 ml vrele vode
125 g mehkega masla
150 sladkorja
225 g moke
1/2 žličke pecilnega praška
1/2 žličke sode bikarbone
vanilijev sladkor
2 veliki jajci

Sestavin je dovolj za eno torto s premerom približno 20 cm, ki jo po peki prerežemo ali pa spečemo dve ločeni plasti.

V posodo damo kakav in rjav sladkor ter dolijemo vrelo vodo in dobro premešamo.
V drugi posodi penasto umešamo maslo in sladkor, v tretji pa pripravimo mešanico moke, pecilnega praška in sode bikarbone.
Mešanici masla in sladkorja dodamo vanilijev sladkor nato pa prvo jajce in zvrhana žlica moke ter drugo jajce in nato še ostanek suhih sestavin. Na koncu umešamo še kakavovo mešanico.
Testo damo v namaščen model za torte (ali dva) ter pečemo približno 30 minut v pečici segreti na 180°C.

KREMA:
125 ml vode
30g rjavega sladkorja
175 g masla, narezanega na kocke
300 g dobre temne čokolade, narezane na majhne koščke

Takoj, ko damo testo v pečico začnemo pripravljati kremo.
V kozico damo vodo, rjav sladkor in maslo in stopimo na majhnem ognju. Ko začne tekočina vreti, kozico umaknemo iz ognja in dodamo narezano čokolado. Vsebino kozice narahlo "zavrtimo", da pride vsa čokolada v stik z vročo vsebino. Pustimo za kratek čas, da se čokolada stopi, nato pa z metlico premešamo kremo dokler ni gladka in sijoča.

Krema naj stoji vsaj eno uro, da se ohladi in strdi, vendar jo v vmesnem času občasno premešamo.

Ko je testo pečeno in ohlajeno in krema lepo trda, sestavimo torto.

We have quite a few contradictions in our family. My husband and I are very different in some aspects. One of them is competitions. My better half is extremely competitive and he uses every chance he gets to compete and to use the competition to improve him.

On the other hand I don't like competitions (especially the sports kind) and am perfectly fine to let my opponent win. And I don't get any motivation from competing.

In put those feelings aside in October when I decided to join a competition – a cooking competition. I wanted to join the Nigella Lawson Cookalong. I really liked the October's recipe and so I took some time for baking on one weekend in October.

I find all Nigela's recipes nicely written, clear and they are even in the metric system, so I had no problems there.

Problems arose when I tried to post a picture. After logging on to her page, I constantly got a message that the username and password do not match. After about ten attempts in four days, I gave up.

I even complained on her FB page, but got no response (but I was not the only one with this problem), so I just (again) threw in the towel.

We ate the cake, which was gorgeous, but the odds are that I will sooner bake this cake again then enter another competition.

ČOKOLADNA KEMIJA / CHOCOLATE CHEMISTRY

Po zelo uspešni proizvodnji domačih pralin prejšnji vikend sem želela poiskati kakšne nove recepte za te dobrote.
Na žalost nisem bila kaj prida uspešna. Večina receptov je samo stopljena čokolada, ki se jo vlije v modelčke. Jaz pa sem želela nekaj domiselnega in drugačnega.

Pa sem se odločila poskusiti kar sama, s sestavinami, ki so mi všeč. Saj ne more biti tako težko. Kaj pa bi šlo lahko narobe?

Kaj kmalu sem ugotovila, da gre lahko kaj narobe.

S čokolado nimam dosti izkušenj (razen, da sem jo veliko pojedla in da jo uporabljam v pecivu) in zato ne poznam njenega obnašanja pri dodajanju različnih sestavin.

Začetek je bil obetaven - uporabila sem mešanico samih dobrih čokolad z visoko vsebnostjo kakava, jih stopila in dodala mandljev krokant.
Še vedno vse krasno.

Za boljši okus sem se odločila dodati dve veliki žlici pomarančnega likerja Cointreau.

In sem bila v težavah. V trenutku se je tekoča čokolada spremenila v lepljivo gmoto, ki nikakor ni bila primerna za vlivanje v modelčke. Okus je imela sicer božanski, izgled pa rahlo manj.
Ker sem se namenila delati bombone v modelčkih in ne pralin oblikovanih v kroglice, sem to neugledno maso pač natlačila v modelčke in upala na najbolje.

Končni rezultat ni seveda izgledal nič bolje kot sama masa, dober okus je pa ostal.

Na moje veliko veselje sem se že na začetku odločila, da polovico mase naredim brez alkohola in sem tako imela dovolj sestavin, da sem naredila še nekaj pralin lepšega izgleda.

Očitno se bo potrebno še česa naučiti!

After a very successful production of home-made chocolates last weekend I wanted to find some new recipes for these goodies.

Unfortunately, I didn't have much success. Most of the recipes I found were just melted chocolate poured into molds. But I wanted something different.

So I decided to give it a try myself, with the ingredients that I like. It can not be that hard. What could go wrong?

I soon realized that things can go wrong.

I do not have much experience with chocolate (except that I ate a lot of it over the years and that I use in it pastries) and therefore I do not know how it behaves when adding different ingredients.

The beginning was promising - I used a mixture of different good quality chocolates with high cocoa content. I melted them and added almond crocant.

Everything was great.

For better taste, I decided to add two large tablespoons of orange liqueur Cointreau.

And I was in trouble. When I added the alcohol the melted chocolate turned into a sticky mass, which was is no way suitable for pouring. The flavor was superb, but the appearance slightly less.

Since I wanted to make chocolates in molds and not truffles, I packed the sticky mass into molds and hoped for the best.

The end result is still awful, but they at least taste good.

I was glad that I previously decided to make half of the chocolates without alcohol. So I had enough ingredients at hand to make a batch of pretty chocolates.

I guess I still have some learning to do.

DOMAČE PRALINE / HOME MADE CHOCOLATES

Zadnje čase kar malo zapostavljam svojo zvesto pečico in pripravo peciva. Novembra in decembra je bila skoraj dnevno v uporabi, zdaj pa kar nimam navdiha za pečenje. Mogoče tudi zato, ker se trudim odložiti kakšen kilogram, če pa je doma sveže pecivo, se mu težko uprem.

Danes imamo posebno priložnost, ki je klicala po nečem domačem in odločila sem se pripraviti domače praline, ki so drugače že nekaj let na decembrskem prazničnem repertoarju. Pa še priprava je preprostejša in hitrejša kot kakšna torta, rezultat pa božanski. Zdaj, ko imam še posebne silikonske modelčke za praline, je tudi izgled skoraj profesionalen.

SESTAVINE:
250g lešnikovega nugata
150g mlečnega preliva za torte (ali čokolade)
80g temnega preliva za torte (ali čokolade)
20g nesladkanih praznih vafljev
40g sladkorja
40g olupljenih mandljev

Mandlje rahlo prepražiš v ponvi, sladkor v kozici stopiš do zlate karamele, dodaš mandlje in dobro premešaš (PAZI ZELO VROČE!). Z žlico razporediš na rahlo naoljen pekač in pustiš, da se ohladi.
Hladno karamelo in vaflje na drobno zmelješ.
Na vodni kopeli stopiš nugat ter oba preliva in v stopljeno maso vmešaš zdrobljeno karamelo in vaflje. S tekočo maso previdno napolniš modelčke in daš v hladilnik, da se dobro strdi.
Če nimaš modelčkov, lahko kakšen model za peko obložiš s folijo, vliješ maso in jo, ko se strdi, razrežeš na manjše koščke

Lately I am neglecting my oven and pastries making. In November and December it was almost daily in use, but now I am lacking inspiration for baking. Maybe because I'm trying to loose some kilograms and if there are fresh pastries available, it is difficult for me to resist.

Today there is a special occasion that called for something homemade and I decided to prepare homemade chocolates, which I always make for holidays in December. And it is even simpler and faster to make them than any cake. The result is heavenly and now that I have special silicone molds for chocolates they look almost professional.

 

INGREDIENTS:

250g hazelnut nougat

150g milk chocolate

80g dark chocolate

20g unsweetened empty waffle

40g sugar

40g blanched almonds

Lightly roast the almonds in a pan, melt the sugar in a saucepan to golden caramel, add almonds and mix well (TAKE CARE, IT IS VERY HOT!). With a spoon spread on a lightly oiled baking tray and leave to cool.

Crumble the cold caramel and waffles.

In a water bath melt nougat and both chocolates. Stir in caramel and waffles and carefully fill the molds. Put in the fridge to harden.

If you do not have molds, take any baking tray, cover with aluminum foil, spread the chocolate and cut in to pieces when hard.

KAJ POČNEM ZADNJE ČASE? / WHAT AM I DOING LATELY?

Prejšnji vikend sem nabrala nekaj škatel hitro-pokvarljivih bio-jabolk.
In zdaj se trudim, da bi jih čimveč uspela porabiti preden segnijejo. Kar nekaj jih je že predelanih v neke vrsto čežane, vloženo v kozarčke.
Štirikrat smo že zagnali sušilnico in napolnili dve veliki škatli s suhimi krhlji.


I collected a few boxes of quickly rotting apples. Now my goal is to use as much apples as possible, before they rot.
I already have a few jars od apple sauce in my storage.
We managed to prepare two boxes of dried apples.

Nekaj kilogramov pa se jih spreminja v jabolčni kis. Tega do sedaj še nisem počela, tako da preizkušam dva različna načina (tretjega, ki naj bi bil najboljši, pa na žalost ne, saj bi morala jabolka najprej predelati v jabolčni sok).

Uspehi bodo znani šele čez nekaj tednov, če ne celo mesecev.

I am trying to change some kilograms of apples in to the apple vinegar. I have never done it before and I am trying two different ways of doing it.
We will know the results in a few weeks, if not months.

O okusu jabolčne pite pa bomo odločali že danes.

But today we will have to decide about the taste of this apple pie.

KROMPIRJEVI SVALJKI Z MANDLJI

Včasih skuham preveč pire krompirja.

Včasih se po juhi prileže kaj drugačnega.

Včasih bi krompir pripravila na malo drugačen način.

Včasih pa samo želim malo pocrkljati svoje otroke.


Ob takih priložnostih pripravim krompirjeve svaljke. Ne navadne krompirjeve svaljke, ampak take s sladkorjem, mandlji in drobtinami.
Testo je enako kot za slane oziroma navadne svaljke ali njoke, drugačen pa je finale.
Vsakič znova me preseneti kako hitro in enostavno je pripravljeno testo za svaljke in da pravzaprav res ni prav veliko razlogov, zakaj bi kupovala že pripravljene (razen za kosilo na hitro, recimo).
Recept je prikladen še iz enega stališča - vse sestavine so v naši hiši praviloma vedno na zalogi.

Pa preidimo h kuhanju!

KROMPIRJEVO TESTO ZA SVALJKE:
0,5kg krompirja
120g ostre moke
40g masla (zmehčanega)
1 jajce
sol

Krompir olupimo in narežemo na majhne, enako velike kose, ki jih skuhamo v slani vodi do mehkega. Kuhane odcedimo in pustimo, da izhlapi nekaj pare. Še topel krompir pretlačimo in pustimo, da se ohladi. Hladnemu dodamo ostale sestavine in zgnetemo v gladko testo.
Testo lahko uporabimo za svaljke, njoke, sadne cmoke (marelični, slivovi, jagodni...), pa še kaj bi se našlo.

Iz testa oblikujemo za prst velike svaljke, zašiljene na obeh koncih in jih kuhamo v slani vodi dokler ne priplavajo na površino. Kuhane previdno poberemo iz vode in dobro odcedimo.

V veliki ponvi raztopimo žlico masla in mu dodamo drobtine. Rahlo popečenim drobtinam dodamo še mlete mandlje in nadaljujemo s praženjem. Ko so drobtine in mandlji zapečeni (in lepo diši po mandljih), ponev odstavimo in primešamo še veliko žlico rjavega sladkorja.
Mešanico enakomerno razporedimo po ponvi, nanjo naložimo svaljke in previdno premešamo, tako da se svaljki "oblečejo". Na krožniku pa svaljke potresemo še s sladkorjem v prahu.

DOBER TEK!

ČAS ZA RAZMISLEK

Po obeh nedeljskih objavah (obe sta vsebovali recept) sem se zamislila. Ali res samo še kuham oziroma pečem in izpod mojih rok zadnje čase ne pride nič drugega kot hrana? Me mora začeti skrbet za našo linijo ali naj me mogoče skrbi kaj drugega?

Prišla sem do zaključka, da jesti moramo tako ali tako in če je dobro in pestro ni s tem nič narobe.
Prišla pa sem še do drugega zaključka - v kuhinji preživim veliko časa, ker rada kuham in pečem po drugi strani pa tudi zato, ker je kuhinja edini prostor v stanovanju, ki je resnično moj in samo moj, čeprav je majhen (no ja, pospravljanje z veseljem prepustim tudi komu drugemu).
Za drugo ustvarjanje pa mi primanjkuje prostora. Pred časom sem si priborila omarico, kjer imam pospravljenega kar nekaj materiala, manjka pa mi miza. Še bolje, velika miza.
Trenutno vrezujem obleke na tleh, šivalni stroj ima stalno mesto na tleh ob kuhinjski mizi, kadar je v akciji, pa se preseli na kuhinjsko mizo. To pa pomeni pospravljanje za vsak obrok in ponovno postavljanje po obroku. Logična posledica tega je, da se takšnih podvigov lotevam samo ob lenih vikendih in praznikih. Če je na voljo samo pol urice, se tak podvig seveda ne obnese in zato izpod mojih rok pride manj kot bi si želela.

In tako pridemo do želja.

Ja, jih je nekaj. Večina jih je povezanih s prostorom in denarjem, tako da bo potrebno še malo potrpeti.
Bi bila pa zelo dobrodošla miza, ki bi bila namenjena ustvarjanju.
Soba za te namene bi bila še boljša, ampak to je že znanstvena fantastika, saj vanjo ne bi imela časa vstopit, če pa bi, pa tam ne bi imela miru. Zato je v dani situaciji moj cilj miza nekje med kuhinjo in dnevno sobo. Tako bi imela na dosegu roke kuhinjo (če med šivanjem še hitro kaj skuham ali potešim otroško lakoto) in otroke, ki so trenutno še v takih starostih, da me rabijo vsakih pet minut in si še želijo moje družbe.

Ker pa trenutno o tem lahko samo sanjam, bo potrebno še vedno loviti redke trenutke, kot se je ponudil ta teden na praznični ponedeljek.

Najprej sem prenovila premajhne žabice z dodatkom elastičnega traku:

PREJ

POTEM

Druga stvar na spisku je bil še drugi način izdelovanja rožic (vrtnic) iz traku:

Nato sem dokončala krilo, ki je na svoj trenutek čakalo že od jeseni. Seveda je volneno, zimsko krilo, tako da bo na premiero verjetno čakalo še nekaj mesecev. Pa tudi slik še ni.


Zadnji ponedeljkov izdelek, pa je bila domača naloga za Manumajčico št.2. V vrtcu smo namreč dobili nalogo izdelati lutko iz kuhalnice.

In tole je naša ponosna lepotica:

KRUH S PIRINIMI KOSMIČI

V naši hiši jemo večinoma doma spečen kruh. Mogoče bi bilo trenutno bolj pravilno napisati, samo jedli domač kruh, saj mi zadnje tri mesece ni uspelo, da bi ob ostalem delu pekla še kruh.
Vzrok je bila bolj psihična utrujenost kot resnično pomanjkanje časa, saj priprava domačega kruha pravzaprav vzame tako malo časa, da sem vsakič znova presenečena. Vzhajanje kruha res zahteva nekaj več časa, vendar to kruh počne sam.

Včeraj zvečer smo ugotovili, da počasi zmanjkuje kruha. Ker je bil že skoraj večer (zunaj je bilo temno in mrzlo) in se nikomur ni hodilo več ven, sem se lotila peke.

Zadišal mi je prav poseben kruh - kruh z ovsenimi kosmiči.

Doma sem imela samo pirine kosmiče, zato je nastal - KRUH S PIRINIMI KOSMIČI.
Res je to rahlo dolgotrajnejši recept, ampak se splača potruditi, saj je rezultat odličen.

SESTAVINE:
1 skodelica kosmičev (mehkih)
1,5 skodelice vode
2 vrečki suhega kvasa (po 7g)
0,5 skodelice tople vode
0,5 žličke sladkorja
0,5 skodelice toplega mleka
1 jedilna žlica mehkega rjavega sladkorja
2 žlički soli
3,5 do 4,5 skodelice moke (jaz sem uporabila mešanico 1:1 polnozrnate in bele moke)
še nekaj kosmičev

Model (velik približno 12 x 28cm) namažemo s stopljenim maslom ali oljem.
Vodo in kosmiče zmešamo v majhni kozici in med mešanjem kuhamo na majhnem ognju približno 3 minute oziroma dokler kosmiči ne popijejo vse vode in se zmehčajo.
Kosmiče prestavimo v veliko posodo, v kateri bomo zamesili kruh in počakamo, dokler niso kosmiči mlačni.
Kvas raztopimo v topli vodi in dodamo pol žličke sladkorja.
Mlačnim kosmičem dodamo kvas, mleko, rjav sladkor in sol in vse skupaj dobro premešamo.
Dodajamo moko (po eno skodelico moke naenkrat) dokler ne dobimo mehkega testa. Testo gnetemo 10 minut in po potrebi dodajamo moko. Testo mora biti gladko in elastično in ga pustimo vzhajati eno uro.
Testo dobro pregnetemo in ga razdelimo na dva dela.
Prvi del oblikujemo v štruco in položimo v model. Drugi del pa razdelimo na tri dele in vsak del oblikujemo v približno 30 cm dolgo klobaso, ki jih spletemo v kito. Kito premažemo z vodo.
Na delovno površino potresemo dodatne kosmiče in na njih previdno pritisnemo kito (s premazano stranjo navzdol). Kito spet obrnemo in položimo v model  - po potrebi raztegnemo, da se prilega spodnjemu testu.
Pustimo vzhajati še 45 minut in pečemo 45 minut pri 180°C. Pustimo ohlajati v modelu 10 minut, nato pa stresemo iz modela in do konca ohladimo na mreži.

DOBER TEK!

ČOKOLADNO VIŠNJEVA MALENKOST (TRIFLE)

Pri tokratni objavi imam pa težave že pri naslovu. Iz receptov v angleščini in nemščini dobro poznam sladice po imenu TRIFLE - to so božanske zadeve, kjer se v plasteh nalaga biskvit, sadje in kremo ali smetano. Slovenskega izraza se ta trenutek ne spomnim, v slovarju pa sem kot možen prevod našla "malenkost".
Lahko bi bilo, da je ta prevod celo pravilen, saj naj bi bila to preprosta in hitro pripravljena sladica, ki jo narediš iz sestavin, ki jih imaš doma.

Moj mož ima rojstni dan ob zelo neugodnem času - nekaj dni pred božičem, ko je že vsega preveč - tako dela kot hrane. Zato se vsako leto znajdem pred dilemo kdaj sploh praznovati in kaj pripraviti.

Letos sem imela božične peke že rahlo dovolj, zato sem se odločila, da namesto torte pripravim "malenkost". Tokrat sem šla celo tako daleč, da sem uporabila kupljen kolač. To je hrana, ki je drugače nikoli ne kupim, saj prisegam na domače izdelke, vendar se je kar dobro obnesel.

Kombinacija čokoladnega kolača, vanilijeve kreme in višenj je ravno prav sladko-kisla, s posebno skrivno sestavino, pa vse skupaj dobi še posebno noto.


SESTAVINE

"MALENKOST" v 1,5 kratni izvedbi

350g čokoladnega kolača (lahko tudi marmorni kolač)

kozarec vloženih višenj
30ml skrivne sestavine: Kirsch-a (ali drugega sadnega žganja)

180ml sladke smetane
20g mandljev v lističih

VANILIJEVA KREMA
2 rumenjaka
2 jedilni žlici sladkorja
1 jedilna žlica jedilnega škroba
1/4l mleka
2 žlički vanilijevega ekstrakta (ali vrečka vanilijevega sladkorja)
180ml sladke smetane

Za vanilijevo kremo v ognjevarni  posodi penasto vmešamo rumenjaka, sladkor in škrob. V drugi posodi segrejemo mleko skoraj do vrenja, odstavimo in počasi med stalnim mešanjem vlijemo v jajčno mešanico. Mešanico nato segrevamo še 5 minut med stalnim mešanjem. Ko se krema zgosti, jo odstavimo in primešamo vanilijev ekstrakt. Počakamo, da se krema ohladi, nato pa ji primešamo ne pretrdo stepeno sladko smetano.

Kolač narežemo na približno 1cm debele rezine in eno tretjino zložimo v veliko posodo v kateri bomo sladico postregli. Višnje odcedimo in prihranimo sok. V 1/4l višnjevega soka primešamo žganje in to tekočino uporabimo za namakanje kolača. Na namočen kolač razporedimo za veliko pest višenj.
Na višnje namažemo tretjino vanilijeve kreme. Še dvakrat ponovimo vse plasti in zaključimo z vanilijevo kremo. Trifle pokrijemo s folijo za živila in postavimo v hladilnik za vsaj 3-4 ure.
Pred serviranjem premažemo z ne pretrdo stepeno smetano in posujemo s prepraženimi mandljevimi lističi.

DOBER TEK!

MARMELADA IZ HRUŠK IN POMARANČE

Ob nedavnem navalu hitropokvarljivih hrušk sem se podala na lov za novimi idejami in recepti kako hruške ohranit za zimske dni.

Moj mož se je lotil klasike in tako imamo v kleti kar nekaj kozarcev hruškovega kompota.

Jaz pa sem na zanimivi strani o hruškah odkrila recept za marmelado iz hrušk in pomaranče. To ni klasična marmelada, ampak je končni rezultat lepljiva gosta tekočina s koščki hruške in pomaranče. Malo težje jo je namazati na kruh, odlično pa se obnese kot priloga h palačinkam ali kot polnilo za biskvite in rolade.

Priprava je zelo preprosta, še posebno, ker sem originalni recept rahlo prilagodila, tako da sem dodala vrečko Gelfix Extra 2:1 in se tako izognila steriliziranju.



Sestavine:

1 pomaranča
1,5 skodelice vode
3 skodelice sladkorja
1,5 kg hrušk
3 jedilne žlice limoninega soka
1 vrečka Gelfix Extra 2:1

Pomarančo olupimo z nožem in narežemo na majhne kose.
V posodo damo vodo in sladkor in segrevamo dokler se sladkor ne stopi.
Dodamo olupljene in na majhne kocke narezane hruške, pomarančo, limonin sok in Gelfix Extra zmešan z žlico sladkorja. Med stalnim mešanjem hitro zavremo in kuhamo, da postane tekočina gosta.
Z vročo marmlado napolnimo vroče steklene kozarce, ki smo jih dobro pomili in sterilizirali v pečici pri  100°C ter pokrijemo s pomitimi in prevretimi pokrovčki. Kozarce postavimo na pokrovčke za 5 min. Nato jih spet pravilno obrnemo in pustimo na pultu, da se ohladijo.

DOBER TEK!

RIŽEV NARASTEK

Ko človek dobi otroke, šele dobro dojame kaj pomeni odrekanje, premagovanje in  preseganje svojih meja. Hkrati pa se zaveš neizmejne ljubezni - tvoje do otroka in otrokove do tebe.

Jaz na splošno nisem izbirčen tip človeka. Ena izmed stvari, ki jih pa res ne maram je mleko. Baje ga ne pijem že od svojega drugega leta starosti, ko je mami zamenjala cucelj na steklenički in po novem cuclju nisem hotela več piti. Ali je to resnica ali legenda ne vem, ampak dejstvo pa je, da ne pijem mleka in ne jem mlečnih jedih kot so mlečni riž, mlečni gres, čokolino... Po zaslugi moje stroge sestre in najinega skupnega izleta na Irsko sem začela v manjših količinah tolerirati mleko z 0,5% mlečne maščobe (če temu še lahko rečemo mleko). Najhujša stvar zame pa je toplo, polnomastno mleko, saj mi od vonja postane kar slabo.

In potem sem dobila otroke.

Ker se trudim biti dobra mama, sem jim kuhala mlečne papice (dokler so jih hoteli jesti). In ker je za otroke najboljše polnomastno, nepredelano, nehomogenizirano mleko, ga kupujem na mlekomatu in prekuhavam, shranjujem smetano... Če to ni dokaz ljubezni in premagovanja, pa ne vem kaj je.

Pred časom je Manumajček na mojo veliko grozo izrazil željo po riževem narastku, ki so ga včasih jedli v vrtcu.
Najprej sem premagala odpor, nato pa sem se vrgla na svoje kuharske knjige, saj tega pa res nisem znala pripravit.

Iz zagate me je rešila stara dobra Slovenska kuharica Felicite Kalinšek, ki sem jo podedovala po svoji babici.

Izbrala sem recept za rižev kipnik, ga "poročila" z riževim kipnikom z jabolki in nastal je moj prvi rižev narastek z jabolki, ki je izginil v rekordnem času. Dobila pa sem tudi kompliment, da je veliko boljši kot tisti v vrtcu.

Ko sem ga hotela poslikat, sem naletela na tole:

Tudi v drugem poizkusu, so bili jedci hitrejši od fotografa, mogoče mi bo pa tretjič uspelo še poslikati.


Sestavine (v zgornjem pekaču se je pekla približno polovica mase):

skodelica riža (obstajajo posebne vrste riža prav za narastke)
2,5 - 3 skodelice mleka (lahko mešanica mleka in sladke smetane)
ščep soli
nastrgana lupina neškropljene limone
vanilijev sladkor ali vanilijev strok
70g sladkorja
5 jajc
2 jabolki
maslo za model
sladkor v prahu za posip

V posodo damo mleko s ščepcem soli, limonino lupinico in vanilijo ter v njem med stalnim mešanjem skuhamo riž do mehkega. Pustimo v posodi, da riž dokončno popije mleko in se ohladi.
K hladnemu rižu dodamo rumenjake in sladkor in dobro premešamo, nato pa previdno vmešamo še beljake stepene v sneg.
V model za narastke, dobro namazan z maslom, damo polovico mase, potresemo z jabolki, ki smo jih olupili in naribali na lističe ter prekrijemo z ostankom mase.
Pečemo približno 40 minut pri 180°C. Površina mora biti zlato rjavo zapečena, notranjost pa ne sme biti več tekoča.
Pečen narastek potresemo s sladkorjem v prahu in ga jemo še toplega ali hladnega. Lahko ga postrežemo skupaj s sadno ali vanilijevo omako.

DOBER TEK!

BUREK Z BLITVO V SLIKAH

Tale objava je dopolnitev recepta iz objave BUREK Z BLITVO. Takrat nisem imela še nobenih slik za to dobroto. V torek je bil spet na jedilniku in sem pripravo dokumentirala.

Mešanica skute, kisle smetane in jajca:

Narezana blitva:

Predpriprava za "zvijanje cigare" - v nadev sem tokrat dala mogoče malo preveč blitve (odvisno od okusa), ugotovila sem pa, da testa ni potrebno prepognit čez pol in da z enojno plastjo ravno tako dobro uspe:

Skoraj zvita in zvita cigara:

Pečen burek:

Še en način je zlaganje v trikotnik - testo narežem na trakove, nadev položim v en vogal in zložim, da nastane trikotnik:

SKUTINE PALAČINKE Z LIMONO

Vsak človek ima drugačne navade kar se tiče nakupovanja. Tukaj mislim na nakupovanje hrane.
Jaz se držim prakse, da čim manjkarat zaidem v trgovino, tem bolje - po eni strani zaradi tega, ker se mi ne da hodit po trgovinah in po drugi strani, ker imam občutek, da se pri večratnih obiskih trgovin tudi več zapravi, saj se vedno še kaj "prilepi". Zadnje čase se poslužujem kar internetne trgovine našega "najboljšega soseda". Pripravila sem si tabelo z artikli, ki jih pri nas doma največkrat kupujemo in uporabljamo in kadar česa zmanjka, to označim. Ko se tabela več ali manj napolnim, vse manjkajoče naročim (kar iz domačega kavča). In potem mi prijazni gospod vse pripelje na dom, lepo zloženo v škatle. Kaj bi si lahko lepšega želela.

In tako se na mojem nakupovalnem seznamu vedno znajde tudi skuta: ker je zdrava, ker se da z njo veliko pripraviti...
Problem pa nastopi, da ta skuta potem obleži v hladilniku, saj kar ni prilike, da bi jo porabila. Enkrat skute ne uporabim, ker se otroci zmrdujejo, drugič zato, ker bi predolgo trajalo, tretjič...

Nekaj takega se mi je zgodilo tudi včeraj. V hladilniku je stal lonček s četrt kile skute z en dan pretečenim rokom. In potrebno je bilo hitro ukrepanje.

Za kosilo se je že pripravljala krompirjeva juha z gobami. Ker taka juha moškim članom družine hitro pade skozi želodec in ker je bilo juhe premalo, da bi jo postregla še lačnima šolarjema, sem šla v lov za recepti in našla nekaj odličnega - palačinke na blogu cosmocookie. Gre za ameriški stil palačink, ki imajo skuto v testu in ne v nadevu, kot je običaj v naših krajih.

Spremenila sem nekaj malenkosti in nastala je odlična dopolnitev jedilnika.

Sestavine:
3 jajca
250g skute
25g sladkorja
65g moke
1/2 žličke pecilnega praška
sol
nekaj mleka (ali sladke smetane)
neškropljena limona
sladkor v prahu

Jajca ločimo in beljake stepemo v trd sneg. V drugi posodi stepemo rumenjake, jim dodamo skuto, sladkor, moko s pecilnim praškom, naribano lupino polovice neškropljene limone ter sol in dobro premešamo. V to maso najprej umešamo 1/3 beljakov, da se zmehča, nato pa previdno še ostanek.
Meni se je na tej stopnji testo zdelo veliko pregosto za palačinke, zato sem vmešala še približno tri žlice sladke smetane (ki je odprta stala v hladilniku od prej). Prihodnjič bom uporabila kar mleko in to še malo več, ker je bilo testo kljub vsemu še zelo gosto.

Testo dajemo na rahlo namaščeno ponev z majhno zajemalko in pečemo štiri palačinke hkrati.
Ko se na površini začnejo pojavljati mehurčki in se rahlo posuši, palačinke obrnemo in spečemo še na drugi strani.

Pečene palačinke zlagamo na krožnik jih potresemo s sladkorjem v prahu in naribano limonino lupino, na koncu pa še pokapljamo z limoninim sokom, kar zadevo poveže v odlično celoto.

DOBER TEK!

KROMPIRJEVA JUHA Z GOBAMI

Kot že rečeno - jesen je tu in z njo vse njene dobrote. Enega prihodnjih vikendov se bomo podali na lov še za eno dobroto - gobami. Pogoji za rast gob trenutno sicer niso idealni, ker je suša, ampak upamo pa lahko.

Dokler se ne odpravimo na izlet k našemu počitniškemu zatočišču in najdišču gob ali pa če nam sreča to jesen ne bo naklonjena, se lahko tolažimo z zalogo, ki smo jo nabrali avgusta. Takrat smo očitno ujeli pravi trenutek in bera je bila kar obilna. Nekaj gob smo pojedli svežih, nekaj pa sem jih posušila.

In tako mi je včeraj zadišala krompirjeva juha z gobami.

Zdaj ko sem odkrila skrivnost pravilnega kuhanja te juhe, je še posebno dobra.
Včasih sem kuhanje te juhe vedno začela s čebulo prepraženo na olju, kamor sem potem dodala še ostale sestavine, jih prepražila in zalila. Juha je bila sicer dobra ni pa bila kremna, svilnata..., ampak bolj vodena. Nekega dne, ko sem prelistavala stare kuharske knjige, pa sem odkrila ključ - surov krompir, narezan na kocke se da kuhati v mrzlo, slano vodo, da ob kuhanju izloči škrob, kar naredi juho tako dobro.

Takole sem jo skuhala (za dva lačna odrasla in enega ne tako lačnega otroka):

4 manjši krompirji
1 korenček
malo bučke
velka pest suhih gob (jurčki, lisičke)
pol čebule
dva stroka česna
žlica olja
malo masla
žlica moke
sol
lovorov list
pest Pečjakovih Krpic

Suhe gobe prelijemo z 250ml vrele vode in pustimo stati vsaj 10 minut.

Medtem olupimo krompir in ga narežemo na majhne kocke. Skupaj z zelenjavo (uporabimo kar imamo pri roki) narezano na kocke ga damo v posodo, prilijemo toliko vode, da je pokrito, dodamo sol in lovorov list in kuhamo do mehkega. Če uporabimo suhe gobe, jih damo kuhati skupaj s krompirjem. Prilijemo tudi vodo v kateri so se gobe namakale.

Čebulo nasekljamo in jo prepražimo na olju z dodatkom masla. Ko dobi čebula zlato barvo dodamo še nasekljan česen in ga hitro prepražimo. Dodamo žlico moke, mešamo dokler ne zarumeni, zalijemo z malo vode in odstavimo.
Če uporabljamo sveže gobe jih narezane na lističe dodamo prepraženi čebuli in počakamo, da se pokuha vsa voda, ki se izloči iz gob, preden dodamo moko.

Ko je krompir kuhan, juhi dodamo mešanico s čebulo, dobro premešamo in skupaj kuhamo še 5 minut.

Juha je tako že gotova, vendar jo imamo pri nas doma rajši z dodatkom testenin, zato na koncu dodam še pest Pečjakovih Krpic in kuham še toliko, da so mehke. Po potrebi juhi dodam še malo tekočine.

DOBER TEK!

JESEN

No, pa je jesen. Prišla je skupaj z mojo obletnico poroke.

Trenutno je sicer še zelo poletna jesen, kar mi je všeč, vendar se pa vseeno že kažejo znaki prave jeseni.

Ta vikend sem na žalost preživela na kavču, so bili pa zato ostali člani družine bolj aktivni in uživali v jeseni in njenih plodovih.

Moja sestra in mami sta bili tako prijazni, da sta Manumajčka in Manumajčico št. 1 vzeli s seboj, ko so šli nabirat kostanj. Za prvo pokušino ga je, če pa se prav spomnim, kostanj popada iz dreves šele po prvi slani. Torej ga bomo še nabirali in jedli.

V nedeljo pa se je četica podala na Bled, kjer so raziskovali koruzne labirinte in druge zanimivosti (vključno s kremšnitami, ki smo jih pojedli danes), domov pa prinesli nekaj koruznih storžev - kuhanih in surovih. Pravijo, da je bilo prekrasno - vreme in razpoloženje.

Na domačem dvorišču pa je dozorelo grozdje in preden nam ga pojedo ose in ptiči, se je mož odločil, da ga predela v sok oziroma bolje rečeno grozdni sirup. Po mojih navodilih iz kavča ga je skuhal 8 litrov, kar bo zadostovalo za nekaj zimskih tednov.
Grozdja je pa dovolj še za nekaj rund vkuhavanja. Pustimo se presenetiti.