POMLAD PRIHAJA

Letošnja zima je bila mrzla, ampak skoraj brez snega.

Pomlad nam je že postregla z nenormalno visokimi, skoraj poletnimi temperaturami.

Današnji dan se je, po deževni noči, začel zelo mrzlo in ponekod skoraj zimsko. Tudi Šmarna Gora je bila do polovice pobeljena s snegom. Čez dan se je pokazalo sonce, vendar je vseeno ostalo mrzlo, kljub temu pa se čuti, da zdaj pa res prihaja pomlad (upam, da nas ne preseneti kakšna zapoznela zima).

Včerajšnji dan pa je bil bolj pomladanski in z Manumajčkom sva ga izkoristila za prve priprave na vrtna opravila. Odpravila sva se v Semenarno po manjkajoča semena, zemljo in lončke za vzgojo sadik, pa nekaj sadik je tudi našlo pot v najin nakupovalni voziček. Zdaj čakajo na priliko, da začnejo rasti.

Tako kot rastejo male rastlinice v topli gredi. Če bo šlo vse po sreči, bomo kmalu jedli domačo solato.

Manumajček pa se je izkazal tako v trgovini, kot tudi popoldan, ko je babici pridno pomagal pri vrtnih opravilih. Res postaja dober pomočnik, kljub svoji mladosti.

BUREK Z BLITVO V SLIKAH

Tale objava je dopolnitev recepta iz objave BUREK Z BLITVO. Takrat nisem imela še nobenih slik za to dobroto. V torek je bil spet na jedilniku in sem pripravo dokumentirala.

Mešanica skute, kisle smetane in jajca:

Narezana blitva:

Predpriprava za "zvijanje cigare" - v nadev sem tokrat dala mogoče malo preveč blitve (odvisno od okusa), ugotovila sem pa, da testa ni potrebno prepognit čez pol in da z enojno plastjo ravno tako dobro uspe:

Skoraj zvita in zvita cigara:

Pečen burek:

Še en način je zlaganje v trikotnik - testo narežem na trakove, nadev položim v en vogal in zložim, da nastane trikotnik:

BUREK Z BLITVO

Zdaj pa recept na željo mojih zvestih spremljevalk.

Preden začnem s sestavinami in receptom, imam eno priznanje: vlečeno testo vedno kupim, še nikoli, ampak res NIKOLI ga nisem naredila sama. Vsi me sicer prepričujejo, da to ni nobena umetnost, ampak si kar ne upam oziroma si ne vzamem časa, saj je enostavneje skupaj s skuto in kislo smetano kupiti še testo.
Je pa to zelo na vrhu mojega "to do" seznama, kot temu pravijo američani.

Torej kaj potrebujemo za burek z blitvo:
- 500g vlečenega testa (Najraje imam zvitega in ne zloženega, ker ta rad razpada po gubah, kjer je bil zložen. Zvitega vem, da ima Pečjak, Hofer, v Mercatorju prodajajo nekega bosanskega... Dobro vlečeno testo v polah pa prodajajo tudi v ljubljanski pokriti tržnici)

- velik šop blitve
- 500g polnomastne nepasirane skute
- dve veliki žlici kisle smetane
- eno jajce
- sol

- mešanico mleka in olja v razmerju 1:1


Za nadev blitvo dobro operemo in narežemo na tanke rezance, vključno s stebli.
V posodi z žlico zmešamo skuto, kislo smetano, jajce in sol ter na koncu še narezano blitvo.

In zdaj k sestavljanju.
Uporabljam dva načina:

1. Globlji pekač obložimo s tremi plastmi vlečenega testa, premazanega z mešanico mleka in olja. Ostalo testo sproti mažemo in trgamo na za dlan velike krpice, v katere potem zajamemo nekaj nadeva in odložimo v pekač. Ko porabimo ves nadev, celoten pekač pokrijemo z dvema do tremi plastmi testa in čeznje zapognemo še robove spodnjih plasti (hmm, a je razumljivo?)

2. Na dvojno plast premazanega testa namažemo nadev (vendar ne čisto do robov) in poljubno zvijamo. Nadeva ne sme biti preveč, da testo ne poči.
Ker sem pri izdelavi burekov še rahlo nevešča in ker uporabljam kupljeno testo, ki je bolj suho in zato bolj krhko od domačega, se mi najbolje obnese zvijanje v "cigare" - list npr. Pečjakovega testa prerežem na pol, premažem z maščobo in prepognem čez polovico. Dobim približno za A5 velik kos testa, ki ga do 2/3 premažem z nadevom in enostavno zvijem kot rolado.

Pripravljene bureke še nekrat premažemo z mešanico olja in mleka in pečemo pri 220°C 20-30 minut dokler ni lepo zlato zapečen. Ča pečenja je odvisen od velikosti ("cigare" so dosti hitreje pečene od bureka na 1. način).

DOBER TEK!


Trenutno nimam nobene slike te dobrote, zato vam pokažem še eno sliko moje manekenske blitve, ki letos res prekrasno uspeva.

ŠE JE UPANJE

Na vsakem domačem zelenjavnem vrtičku mora rasti tudi korenje - vsaj jaz mislim tako.

Ko sem pred desetimi leti prvič posejala svojo njivico, je bilo zato med posevki tudi korenje. Zraslo pa ni nič. Enako leto za tem in še eno leto za tem. Nato sem obupala.
Ponovno sem poskusila lansko leto, ker moji otroci obožujejo surovo korenje in bi jim rada ponudila domače. Pa spet ni bilo nič.
Letos sem se odločila, da poskusim zadnjič in celo pridelala nekaj korenčkov.

Zdaj sem dobila upanje, da bom kdaj celo pridelala kakšno znatnejšo količino korenja.

Pa še naše "nogice":

JUHA, KI IZ BUČ SE SKUHA

Danes sta imela moja šolarja delovno soboto. Na naši osnovni šoli vsako leto v septembru pripravijo Sončkov dan. To je prireditev z različnimi nastopajočimi, delavnicami in predstavitvami.

Letos smo izdelali škratka iz storža, jahali konja, gledali plesni nastop Smrkcev (Plesna šola Bolero), skakali na napihnjenem gradu, sedeli na policijskem motorju, bili do kože mokri zaradi gasilcev... Daleč največ časa pa smo preživeli v knjižnici pod drevesi, kjer nam je med drugim Pika Nogavička brala knjigo.















Šolska kuhinja vsako leto pripravi stojnico s hrano in tako smo si letos namesto kosila vsi privoščili kar hot dog. Ker je bilo to zelo zgodnje kosilo in ker sem imela občutek, da se Manumajčica št. 2 ni dovolj najedla (ker jasni ni pojedla celeda hot doga, ampak samo pol hrenovke z malo kruha) sem po prihodu domov skuhala bučno juho. Buč in bučk imamo že tri mesece v izobilju, saj na njivi lepo rastejo že od petnajstega junija.

Bučna juha je skuhana tako hitro, da je zdrava alternativa instant juham. Vse kar potrebujemo so buče ali bučke, čebula, česen, sladka smetana, malo olja (lahko tudi masla) začimbe in voda.
Recept sem prilagodila po kuharski knjigi Plachutta - Koch Schule. Tam priporočajo 300-350 g bučk, pol čebule, 50g masla, pol litra juhe in 2 dcl sladke smetane. Zame je to razmerje vsekakor premočno in premastno.

Jaz vzamem eno srednje veliko ali dve manjši bučki, eno manjšo čebulo, 2-3 stroke česna, nekaj olja (ali olje in malenkost masla), pol do tričetrt litra vode in 1dcl sladke smetane.

Pripravim jo pa takole: narezano čebulo pražim na maščobi dokler ni steklena, dodam narezan česen in ga rahlo popečem. Preden česen dobi barvo, dodam na kocke narezano bučko in še rahlo popražim nato zalijem z vodo in smetano. Dodam sol, en lovorov list in malenkost mlete kumine. Juho kuham dokler bučke niso mehke, kar je zelo hitro (10-15 minut). Odstranim lovorov list in juho mešam s paličnim mešalnikom dokler ni več koščkov.

Tako je juha pripravljena. Pred serviranjem jo pokapljamo še z bučnim oljem, kar zelo izboljša okus.

Juha je odlična z dodatkom bučnih pešk ali pa na olju popečenih tankih rezin bučk.
Danes sem za k juhi pripravila krušne kocke. Najboljše so seveda iz belega kruha, ampak jaz uporabim kar imamo doma in to je radko bel kruh - kadar imamo doma kakšen kos starejšega kruha, ga narežem na približno centimeter velike kocke in jih dobro posušim. Suhe kocke shranim v pločevinast škatli, dokler jih ne potrebujem. Pred uporabo na potrebno količino kock zlijem razžvrkljano jajce, dobro premešam in pustim nekaj časa, da se jajce vpije v kruh, nato pa popečem na olju.

DOBER TEK!

ZELENJAVICA I.

Poleg mojih pravih njiv izkoristim še vsako priložnost za koristo uporabo prostora - tako nam letos na okenski polici raste zelenjava - v koritu mešana berivka, v lončkih pa glavnata!

ZELENJAVA

Kaj zadnje čase prihaja izpod mojih rok?

Ne prav veliko izdelkov in oblekic, ampak ZELENJAVA.

Poleg mojega skromnega domačega vrtička sem se lotila še skoraj "kmetovanja " na naši dislocirani enoti. Zdaj mi to seveda pobere večino mojega skromno odmerjenega prostega časa (pa otroci so veliko bolj pridni zunaj, zato v stanovanju skorajda samo še spimo).

Moja domača zaplatica  - še na sliki je očitno, da nima najboljše lege:

In kaj bomo jedli dobrega:

na domačem vrtu trenutno raste

• solata v tisoč in eni obliki (trenutno je imamo skoraj preveč)
• rukola
• cikorija
• radič
• špinača
• nizek fižol
• blitva
• kolerabica
• brokoli
• šparglji
• korenček (samo za vzorec)
• tri vrste bučk
• paprike
• sladki feferoni
• melancani
• rabarbara
• bazilika, petršilj, koperc, žajbelj, origano, rožmarin, drobnjak, melisa
• trije eksoti: krvava kislica, večno zelje in mizura (??neka azijska solatnica podobna rukoli ali regratu) - nabavljeni v Arche Noah
• in malo za okras in zdravje: ameriški slamnik, sivka, ognjič, tagetes, kapucinke

na "njivi" pa:

• zgodnji in pozni krompir
• zgodnji in pozni visoki fižol
• brokoli
• zgodnje zelje
• bučke in buče v približno desetih oblikah

Ko pa tole napišeš je pa kar veliko.

Zdaj pa upam, da mi bo vreme naklonjeno in bomo celo poletje založeni z domačo zelenjavo.