NOVI ZAČETKI / NEW BEGINNINGS

Kot sem omenila v starejši objavi se trenutno ukvarjam z oviro na moji poti.

Imela sem izdelano celotno strategijo, ki se je potem sesula zaradi dodatnih okoliščin. Kljub vsemu pa je prišlo do preboja - sicer na popolnoma drugačen način kot se mi kdaj koli predstavljala, ampak nekaj pa se je le premaknilo.
Za oceno posledic je še dosti prezgodaj, ampak resnično pričakujem, da ne bo negativnih in da so lahko spremembe samo na bolje. Očitno je nekaj optimizma še ostalo v meni.


Sem se pa istočasno lotila še nečesa novega. Nečesa, ki tudi zahteva veliko dela in energije, ampak mi daje zadovoljstvo.

Pridobila sem uradni papir, da lahko svoje izdelke tudi prodam.

In tako zadnje čase pridno šivam, fotografiram, razmišljam....
Vse je seveda še v povojih, ampak začetek pa je.

Tukaj pa malo za prvi vtis:
Torbice za robčke
Kozmetične torbice
Vrečke za malico
Ovitki za sendviče
Vrečke za prigrizke

As I mentioned in an earlier post I am currently dealing with an obstacle in my life.

I had a strategy all planed out but it all collapsed with additional circumstances. Nevertheless, there has been a breakthrough - in a completely different way than I ever imagined but it happened.

It is too early to make in assessment, but I really expect the consequences won't be negative and that the changes will be for the better. Obviously some optimism is left in me.

In the mean time I started something new. Something that also requires a lot of work and energy, but it gives me satisfaction.

I have gained an official paper that I can legally sell my products.

And so I am eagerly sewing, taking pictures, thinking…

I am only at the beginning, but things are moving in the right direction.

Here you can take a sneak preview:

Tissue bags

Cosmeticbags

Lunch bags

Sandwich wraps

Snack bags

MATERINSKI DAN / MOTHER'S DAY

Včeraj smo v Sloveniji praznovali materinski dan.

Saj ne, da ga prav aktivno praznujem, se pa vsako leto razveselim kakšnega izdelka, ki ga otroci prinesejo iz vrtca ali šole. Sreča je v malenkostih, pozornostih in zavedanju, da nekdo pomisli nate.

Tako se je moj materinski dan začel že krepko pred sedmo uro zjutraj, ko sem na poti v službo prejela nasmeh in pozdrav neznanca. Nadaljeval se je z objemom sodelavca vsem mamam.
Vrhunec pa dosegel, ko mi je preponosna Manumajčica št. 2 izročila darilce, ki ga je v vrtcu izdelala zame.

It was Mother's Day in Slovenia yesterday.

Not that I actively celebrate this holiday, but each year I am happy and proud when my children hand me the presents they made in kindergarten or school. Joy is the little things, attention you get from another person and knowing that someone thinks of you.

This year’s mother's day began well before seven o'clock in the morning when I received a smile and greeting from a complete stranger on my way to work.

Later a got an embrace form a colleague (he was giving them to all the mothers at work).

The highlight was, when my proud Manugirl No.2 handed me her gift.

Zdaj imam vsaj mavrico, če že sonca noče biti.

At least I have a rainbow now, if the sun refuses to shine.



Dan se sicer ni končal tako lepo kot začel, saj je Manumajčica št. 1  v nedeljo, po dveh tednih zdravja, ponovno zbolela in sem zaradi nje bedela do skoraj ene ure ponoči (med drugim sem študirala znake akutnega vnetja slepiča). Ampak to paše k materinstvu, je tako?
Če hočeš praznovati materinski dan, moraš biti mama in se spopasti z vsem kar spada k tej vlogi.

Danes se seveda ne počutim ravno blažene v svoji materinski vlogi, ampak bi jo raje zamenjala za vlogo medveda med zimskim spancem.

Me pa pokonci drži misel, da sem pretekli vikend izdelala torbico, ki bo darilo za neko mamo.

Te mame sicer osebno ne poznam, poznam pa njeno hči, ki je izbrala obliko torbice in imela glede blaga samo eno željo - da so na torbici mačke. Ostalo pa je bilo prepuščeno moji umetniški svobodi.











In torbica je polna mačk, krasnih mačk.

Ob pogledu na torbico je še kar nekaj mam (in hčera) izrazilo željo, da bi imele kakšno mojo torbico. Vključno z mojo mamo!

The day did not end as well as it started because Manugirl No.1 fell ill on Sunday, just two weeks after previous illness and I was awake almost until one o’clock in the morning because of her (among others I studied signs of acute appendicitis). But it is a part of motherhood, right?

If you want to celebrate Mother's Day, you have to be a mom and that means you have to deal with all that comes with this role.

Today, of course, I do not feel really blessed in this role of being a mother and I would prefer to switch roles with a bear during hibernation.

But I have one thing that keeps me happy. I made a bag last weekend, which will be a gift for a mom.

I do not know this mom personally, but I know her daughter. The daughter chose the pattern for the bag and had one wish regarding fabric – there should be cats on the bag. The rest was left to my artistic freedom.

And the bag is full of cats, wonderful cats.

Seeing this bag, quite a few mothers (and daughters) want a bag made by me.

Including my own mother!

TORBICA ZA LIČILA / MAKE-UP BAG

Zadnje čase stalno nekaj ustvarjam, kuham in pečem. Za objave na blogu pa mi zmanjka časa in zagona. Sem pa resnično vesela koliko mi je že uspelo ustvariti v letošnjem letu.

Začelo se je z januarskim obiskom pri moževi teti. Takoj sem dobila idejo, da bi ji sešila torbico za kozmetične pripomočke - podobno kot sem jo sešila za srečelov.

Vse potrebno je bilo doma, tako da smo bili hitro pripravljeni za obisk.

Lately I am constantly creating, cooking or baking something. But when it comes to posting on my blog I don’t have any energy or time left. But I'm really happy how much I already created this year.

It started with the visit to my husband's aunt in January. As soon as we got the invitation I decided to sew a make-up bag - like the one I sewed for the raffle.

I had all I needed at home, so we were soon ready to go for a visit.

Le kaj se skriva notri?

I wonder what is hiding inside.

8. MAREC / MARCH 8

Sama nikoli nisem bila pristaš ali ljubitelj osmega marca, pokazati pa moram letošnjo bero cvetja.

Na željo Manumajčice št.1 smo se ženske iz naše hiše lotile izdelave rožic iz krep papirja.

S končnim izidom sem več kot zadovoljna in bogatejša za šopek rož.

I have never been a fan of March eighth, but I have to show you the flowers I got this year.

Manugirl No.1 wanted to make me something. So the women in our house sat down and made flowers from crepe paper.

I am more than satisfied with the final result and I am richer for a bouquet of flowers.

Še posebej ponosna sem na rožico, ki jo je popolnoma samostojno izdelala še ne štiriletna Manumajčica št.2.

I am especially proud of the flower, which Manugirl No.2 made completely herself (she is not even four years old).

DOMAČE PRALINE / HOME MADE CHOCOLATES

Zadnje čase kar malo zapostavljam svojo zvesto pečico in pripravo peciva. Novembra in decembra je bila skoraj dnevno v uporabi, zdaj pa kar nimam navdiha za pečenje. Mogoče tudi zato, ker se trudim odložiti kakšen kilogram, če pa je doma sveže pecivo, se mu težko uprem.

Danes imamo posebno priložnost, ki je klicala po nečem domačem in odločila sem se pripraviti domače praline, ki so drugače že nekaj let na decembrskem prazničnem repertoarju. Pa še priprava je preprostejša in hitrejša kot kakšna torta, rezultat pa božanski. Zdaj, ko imam še posebne silikonske modelčke za praline, je tudi izgled skoraj profesionalen.

SESTAVINE:
250g lešnikovega nugata
150g mlečnega preliva za torte (ali čokolade)
80g temnega preliva za torte (ali čokolade)
20g nesladkanih praznih vafljev
40g sladkorja
40g olupljenih mandljev

Mandlje rahlo prepražiš v ponvi, sladkor v kozici stopiš do zlate karamele, dodaš mandlje in dobro premešaš (PAZI ZELO VROČE!). Z žlico razporediš na rahlo naoljen pekač in pustiš, da se ohladi.
Hladno karamelo in vaflje na drobno zmelješ.
Na vodni kopeli stopiš nugat ter oba preliva in v stopljeno maso vmešaš zdrobljeno karamelo in vaflje. S tekočo maso previdno napolniš modelčke in daš v hladilnik, da se dobro strdi.
Če nimaš modelčkov, lahko kakšen model za peko obložiš s folijo, vliješ maso in jo, ko se strdi, razrežeš na manjše koščke

Lately I am neglecting my oven and pastries making. In November and December it was almost daily in use, but now I am lacking inspiration for baking. Maybe because I'm trying to loose some kilograms and if there are fresh pastries available, it is difficult for me to resist.

Today there is a special occasion that called for something homemade and I decided to prepare homemade chocolates, which I always make for holidays in December. And it is even simpler and faster to make them than any cake. The result is heavenly and now that I have special silicone molds for chocolates they look almost professional.

 

INGREDIENTS:

250g hazelnut nougat

150g milk chocolate

80g dark chocolate

20g unsweetened empty waffle

40g sugar

40g blanched almonds

Lightly roast the almonds in a pan, melt the sugar in a saucepan to golden caramel, add almonds and mix well (TAKE CARE, IT IS VERY HOT!). With a spoon spread on a lightly oiled baking tray and leave to cool.

Crumble the cold caramel and waffles.

In a water bath melt nougat and both chocolates. Stir in caramel and waffles and carefully fill the molds. Put in the fridge to harden.

If you do not have molds, take any baking tray, cover with aluminum foil, spread the chocolate and cut in to pieces when hard.

PREDNOVOLETNI SKLEPI / PRE-NEW YEAR'S RESOLUTIONS

Še dobro, da nisem delala novoletnih sklepov, ker bi enega potencialnega že prekršila - sama pri sebi sem si obljubila, da bom bolj pridna z objavami, pa je prvega meseca že konec, jaz pa sem uspela objaviti samo eno objavo.

K sreči pa sem bila bolj dosledna s prednovoletnimi sklepi, saj sem si zadala, da vsak otrok med božičnimi darili dobi med drugim tudi en kos oblačil izpod mojih rok. In uspelo mi je. In to pravočasno.

Zdaj obleke že dolgo niso več skrivnost in jih lahko pokažem.
Otroci so bili navdušeni.

Good thing I didn't make any New Year's resolutions, because I would already break one. I promised myself I would try to post more posts (preferably one a week), but January is over and I managed to post only one post.

Thankfully, I was more consistent with the Pre - New Year's resolutions. I set myself a goal to sew a piece of clothing for every child for Christmas gifts. And I did it. And even on time.

Now that the clothes are no longer a secret I can show them to you.

The kids were very excited.

Manumajčkove hlače / Manuboy's pants

Obleka za Manumajčico št.1 / Dress for Manugirl No.1

Obleka za Manumajčico št.2 / Dress for Manugirl No.2

SREČELOV / RAFFLE

Še ena decembrska težava.

Decembra se začnejo razne večerje in zabave, ne nekaterih organizirajo tudi srečelov oziroma moraš s seboj prinesti darilca in si jih potem izmenjaš (ponavadi s popolnimi tujci). In znajdeš se pred dilemo kaj naj to darilce bo.

Držim se pravila, da darilo izberem tako, da bi ga bila sama vesela, če bi ga dobila, saj obdarovanca ne poznam.

Zelo pa me moti pristop, ko greš v klet in daš za darilo prvo steklenico vina, ki ti pade pod roko. Ali še huje, iz podstrešja potegneš škatlo in v darilno vrečko vtakneš neko šaro, ki si jo tja pospravil pred petnajstimi leti.

Ravno tako darilo sem dobila letos, ko sva se z možem udeležila dobrodelne večerje in je doma takoj romalo v smeti.

Ker je bil namen srečelova zbiranje denarja, naj bi vsak prinesel dve darili - torej sem se morala domisliti štirih izvirnih idej za malo denarja.
Odločila sem se, da dve kupim, dve pa izdelam.

Kupila sem pisan plastičen termo lonček za kavo, za drugo darilo pa koledar s slaščicami s priloženim receptom za vsak mesec, dodala pa sem mu še kuhalnico. Pač v mojem stilu.

Izdelala pa sem dve torbici. Eno bolj večerno, drugo pa kozmetično.

Drugo sva sicer dobila nazaj, a sem jo uspešno zamenjala za dva kozarca vloženih jurčkov.

Let us talk about another problem in December.

There are various dinners and parties in December and sometimes there is a raffle or you have to bring small gifts which you randomly exchange (usually with complete strangers). I always find myself in front of a dilemma what to give.

I stick to a rule – I only give gifts that I would be happy to get.

And I really, rally hate when somebody just goes to the basement and takes the first bottle of wine. Or even worse –getting some junk from a box stashed at the attic for at least fifteen years.

I got exactly that kind of a gift this year, when my husband and I attended a charity dinner and I threw it immediately in the trash when I got home.

Since the purpose of the raffle was raising money for charity we were asked to bring two gifts each - so I had to come up with four original ideas for a small amount of money.

I decided to buy two and make two.

I bought colorful plastic thermo cup for coffee for the first gift and a calendar showing sweets with recipes for each month for the second. I added a wooden spoon just for fun.

For the other two gifts I made two bags. One is more evening-wear, the other is a cosmetic one.

We got the second one back, but I successfully exchanged it for two jars of pickled porcini mushrooms.

TORBICE ZA ROBČKE / HANDKERCHIEFS BAGS

Spet se je začel najbolj nori mesec leta, ki ima vsakič premalo dni in premalo ur. In zato so se letos priprave začele že skoraj en mesec prej.

Na vabilo učiteljice Manumajčice št.1 sem že v začetku novembra sodelovala v šoli na tehniškem dnevu, kjer so izdelovali novoletne voščilnice in "izdelek", oboje z mislijo na recikliranje. Vse pa bo na prodaj na prazničnem bazarju prihodnji teden.

Izdelovali so več različnih voščilnic in ponosno lahko povem, da tri po moji zamisli.

S skupnimi močmi pa smo prišli tudi do ideje za izdelek - otroci so prinesli 16x16cm velike kose blaga, ki so jih nato v šoli potiskali, jaz pa sem jih potem s pomočjo šivalnega stroja spremenila v torbice za robčke.
V šoli sem prebila kar tri cele ure, pa še doma eno, da lahko zdaj ponosno pokažemo 23 najrazličnejših torbic.

Glede na navdušenje otrok ob nastajanju mislim, da bodo šle za med, saj hoče vsak otrok kupiti svojo, tiste štiri dodatne (otrok je 19), pa bodo verjetno tudi hitro našle lastnika.

It is the craziest month of the year again which doesn't have enough days and hours. And that is why some preparations begun almost one month earlier.

Manugirl's teacher invited me to join them one day at school in early November. They were making seasonal greeting cards and a "product". The theme was recycling.

Everything produced will be on sale at the festive bazaar next week.

They were making many different cards and I can proudly say that three were based on my ideas.

Together, we also came up with an idea for a product – each child brought two 16x16cm large squares of fabric and they decorated them with stamps in school. Later on with the help of my sewing machine I changed them into little bags for handkerchiefs.

I spent three whole hours at school sewing, and an additional hour at home, but we can now be proud of 23 different handkerchiefs bags.

Given the enthusiasm of children while I was sewing the bags will be easily sold, because every child wants to buy his/hers. And I think four additional bags (there are 19 children in Manugirl No.1's class) will also quickly find new owners.

DARILA ZA UČITELJICE / GIFTS FOR TEACHERS

Pri Manumajčici št.2 je naneslo tako, da bo imela z novim šolskim letom v vrtcu novo vzgojiteljico in novo pomočnico vzgojiteljice. To sem izvedela zelo na hitro, zato ni bilo časa za kakšno večjo akcijo priprave simbolnega darila v zahvalo za dve leti truda in ljubezni za naše otroke.

Ubrala sem preverjeno pot in kupila dve majčki in nanju našila žabici, saj se je skupina imenovala »Žabice«. Vsaki sem dodala še majhno bonboniero in darilo je bilo pripravljeno. Po odzivu obeh mislim, da sta bili darila veseli.

Manuma-girl no.2 will have new teachers in kindergarten next school year. This news came very unexpectedly and I didn't have much time to prepare a symbolic gift for her teachers as a thank you for two years of love and care.

So I took a proven path and bought two T-shirts and made frog-appliqués, because their group was called »Frogs«. To each shirt I added a box of chocolates and the gifts were ready.

Judging by their reaction they liked them.

Manumajček pa je imel zadnji dve leti v šoli učiteljico, ki si jo vsi lahko samo želimo. Zelo dobro je ocenila vse otroke in iz vsakega potegnila najbolje ob pozitivni vzpodbudi in podpori.

Manumajček se je pod njenim vodstvom kar razcvetel in razvila sta poseben odnos, poln medsebojnega spoštovanja. Težko, da bo še kakšna učiteljica v njegovem življenju pustila tak pečat, kot ga je ta.

S koncem šolskega leta pa se je na žalost zaključila tudi njuna skupna pot. Zato smo ji skupaj z drugimi starši in otroci pripravili simbolno darilo. Manumajček pa je imel željo, da bi ji pripravili še nekaj posebnega. Ker je bil ravno čas, ko sem kuhala jagodno in marelično marmelado, je želel aktivno sodelovati, da je potem lahko kozarček vsake marmelade podaril učiteljici. Hkrati pa je izrazil željo, da bi tudi njegovi učiteljici izdelala majico. In tako je nastal prav poseben darilni paketek.

Manuma-son had the very best teacher for the past two years. She knew all her »kids« very well and she managed to get the very best from each and every one.

Manuma-son flourished under her leadership and they developed a special relationship, based on mutual respect. I doubt that there will ever be another teacher able to make such a difference in his life.

In June their time together ended. All the kids and parents together prepared her a symbolic gift. But Manuma-son had a wish to make her something special. I was just making jam (strawberry and apricot) at that time, so he helped and made a jar of each especially for her.

He also asked me to customize a T-shirt for her. And so we prepared a very special gift basked.

ADVENTNI KOLEDAR

Trgovci nas vsako leto bolj zgodaj začnejo zasipavati z božično ponudbo. Tega resnično ne maram - božični okraski takoj za svečami za prvi november.

Letos sem se temu na nek način pridružila tudi sama, saj je bil do sedaj december še vsako leto prekratek za vsa božična opravila.
Ker je bilo vreme ta vikend turobno dolgočasno in ni bilo nič posebnega na programu sem se lotila prvih priprav - v soboto sem spekla čokoladno potico, ki je že varno spravljena v skrinji.
Danes pa sem se lotila projekta, ki je bil na seznamu odkar imam otroke: adventni koledar iz blaga.

Kot otrok sem vedno občudovala adventni koledar, ki ga je za svoje štiri otroke sešila moja teta - 24 vrečk iz božičnega blaga, ki so jih nalepili na vrata otroške sobe, vanje pa je teta skrila sladkarije.
S tem v mislih sem kupila dve vrsti blaga, vendar pa sem se odločila za drugačno obliko, ki jo bo lažje pritrditi na vrata in bo lahko več let zapored služila trem otrokom.

Potrebovala sem dvakrat po pol metra blaga, današnje dopoldne in številke, ki jih je iz samolepilne tapete izdelal mož. Tako opremljeni lahko v miru počakamo na začetek decembra.

No, ja - še en obisk trgovine, da napolnim koledar z dobrotami.

ENAJST LET

Danes je zame in mojega moža prav poseben dan. Praznujeva namreč enajsto obletnico poroke. Neverjetno je, kako hitro je minilo teh enajst let.

Ko sva se pred enajstimi leti na matičnem uradu prijavila za poroko, sva dobila reklamno revijo z nasveti za poroko. Na zadnji strani pa so napisane vse obletnice (najbolj znane so srebrna, zlata in biserna). Midva letos praznujeva koralno poroko in tako sem prejela prekrasno darilo, ki ga je mož naročil iz Kitajske: čudovito ogrlico iz velikih rdečih koral.

(obleke na sliki ne gledat, ker se bo pojavila v kakšni kasnejši objavi, ko bo gotova)

Ker sem imela v sredo manjši kirurški poseg na nogi, sem zdaj obsojena na počivanje. Tako smo v čast najini obletnici že prejšnji vikend odšli vsi skupaj na družinsko kosilo in vsaj zaenkrat kakšna romantična večerja v dvoje odpade, pa tudi ogrlica bo še malo počakala na uradno premiero. Smo si pa danes privoščili odlične tortice - tokrat ne domače ampak od Domače peke - slaščičarne Mejač iz Tabora v Ljubljani.

PARIŠKA NAKUPOVALNA TORBA

Končno lahko pokažem svoj zadnji izdelek - z objavo je bilo potrebno počakati, ker je bila torba darilo moji sestrični za rojstni dan.

Navodila za idelavo sem našla tukaj. Izbira blaga je bila pa enostavna, saj obožuje Pariz.

Taki so bili začetki:

Tole pa je končni izdelek, na katerega sem kar ponosna. Nova lastnica je pa tudi zadovoljna.

Blago za novo torbo je že nabavljeno, naročilo za še eno imam pa tudi.

30.3.2011

To je bil prav poseben dan, saj so se kar trem znancem rodili dojenčki. In tako sem se zvečer, ko so moji trije otroci zaspali, vsedla za šivalni stroj in jim izdelala majhne pozornosti.

Nastale so simpatične male pošastke (navdih sem si izposodila iz Burde), narejene iz ostankov različnih flisov.