ponedeljek, 17. januar 2011

TORBICE

Zadnji trije projekti, ki sem jih zaključila, so bile torbice.
Izdelava torbic me je čisto obsedla - mogoče zato, ker mi vse torbice razpadajo, cene novih torbic pa se mi zdijo absolutno previsoke.



Prvi poizkus:







Moja prva torbica izdelana po naročilu, ki mi je požrla štiri šivanke na šivalnem stroju:






Preiskušanje nove tehnike (torbica za starejšo Manumajčico):


ČEBELICE

Koledar nam kaže, da smo sredi jauarja, vreme pa nas skuša prepričati, da pomlad že prihaja.

Včeraj pa smo videli še dokaz, da je pretoplo za ta čas - čebele, ki so letele iz čebelnjaka.



No ja, ne vidi se najbolje. Tako ali tako pa je za konec tedna napovedan sneg.

nedelja, 16. januar 2011

NOVO LETO

Že zelo konkretno smo zakorakali v novo leto. Staro leto se je zaključilo zelo naporno, bolezensko in stresno, podobno pa se je začelo tudi novo. Kot večni optimist, pa že gledam naprej in sem polna novih idej in sklepov (kako klišejsko).

Prvi sklep je, da si vzamem več časa zase. Uresničevati ga začnem pojutrišnjem in še šest prihodnjih torkov, ko bom obiskovala tečaj avtogenega treninga. Upam, da bo kaj koristi.

Drugi sklep je več gibanja - danes smo ga že uresničevali s sprehodom v krasnem vremenu od Katarine do sv. Jakoba nad Medvodami.

Tretji sklep je čim več kreativnega ustvarjanja. Se trudim, resnično trudim. Nekaj stvari bo kmalu pripravljenih za objavo.

Za ostale sklepe in ideje pa upam, da se bodo tudi uresničili.

četrtek, 11. november 2010

UČINKOVIT ODSTRANJEVALEC MADEŽEV

Po vseh neuspelih poskusih, da bi iz bele majice odstranila rumene madeže neznanega izvora sem obupala. Hkrati sem se odločila, da je to zadnja bela majica, ki jo imajo moji otroci.

Majica je bila relativno nova in dobro ohranjena zato mi jo je bilo škoda zavreči, tako sem se zatekla k novo odkritemu veselju - šivanju našitkov.

Blago sem kupila že pred časom (za vsak slučaj), za oko pa sem uporabila Swarovski kristalček, ki jih imam doma od nekega prejšnjega projekta in se jih nalika.

Z rezultatom sem več kot zadovoljna, lastnica majice (manumajčica št. 1) pa še bolj.




Zdaj se moram pa samo še slikat naučit, da se bo kaj videlo!

JABOLČNI MAFINI

Jabolčni mafini so mafini, ki so največrat spečeni v našem gospodinjstvu. Razlogov je več - uporabi se "zdrave sestavine" (polnozrnata moka, rjav sladkor, jabolka), dostikrat imamo na voljo domača jabolka, ki jih je potrebno hitro porabiti in nenazadnje - vsi jih imamo radi.
So pa tudi dober način kako se da "skriti" jabolka, če kdo ni navdušen nad njimi (pri nas k sreči nimamo teh težav).

Torej k receptu (ki izvira iz knjige Petra Hvastije: Mafini)

MOKRE SESTAVINE
350g naribanih jabolk
125g rastlinskega olja
1 žlička vanilijevega sladkorja
2 jajci
120g rjavega sladkorja

SUHE SESTAVINE
130g polnozrnate moke
130g bele moke
1/4 žličke sode bikarbone
3 žličke pecilnega praška
2 žlički cimeta (po želji)

Posebej zmešamo mokre in posebej suhe sestavine. Suho mešanico stresemo v mokro in na hitro premešamo z vilico (lahko ostanejo majhne grudice). Če mešamo preveč in predolgo mafini ne nastanejo rahli ampak trdi oz. gumijasti. Maso nalijemo v modele (obložene s papirnatimi modelčki, namaščene ali v silikonske, ki jih ni potrebno mastiti) ter pečemo 25 min v pečici ogreti na 180 stopinj. Recept zadostuje za 12 mafinov klasične velikosti.

Mafine lahko spreminjamo z dodatkom rozin, orehov, narezanih datljev oziroma po lastnih željah.

DOBER TEK

NAJNOVEJŠI NAJLJUBŠI

Moj trenutno najljubši kuhinjski pripomoček je silikonski modelček za peko, ki sem ga kupila v eni izmed diskontnih trgovin.




Navdušuje me preprostost uporabe in shranjevanja. Najbolj pa sem navdušena nad končnimi izdelki - miniaturnimi šarkeljčki.
Preizkusila sem jih z različnimi vrstami testa - kolač z jabolki, testo za Sacher torto in različne mešanice za mafine. Vse se je dobro obneslo, čeprav imajo izdelki zelo kratek rok trajanja (pri petih sladkosnedih nič čudnega).

Takole izgleda končni izdelek (testo za Sacher torto):

ponedeljek, 18. oktober 2010

MALO ZASEBNOSTI

Zaenkrat še nimamo dovolj prostora, da bi imel vsak otrok svojo sobo. Če smo iskreni je tudi še ne potrebujejo. Se pa trudimo ta prostor, ki nam je na voljo, urediti čim bolj smiselno in domiselno.
Tako sta Manumajček in Manumajčica št. 1 dobila pograd.

Ker sem bila tudi sama v maldosti prebivalka spodnje postelje pograda, ki se je dala zapreti z zavesami, sem ob zadnjem obisku Ikee kupila blago, da bom Manumajčici št. 1 sešila zavese.
In to sem zdaj tudi storila.

Takole je pograd izgledal prej:



 Takole pa po enem dnevu šivanja:


Seveda ima zdaj tudi Manumajček željo po zavesah. Zaenkrat jih še ni dobil, ker še preučujemo tehnične možnosti montaže. Mogoče bo pa prej dobil svojo sobo?