sreda, 17. julij 2013

NEW GIRL IN TOWN

Tema moje današnje objave me navdaja hkrati z navdušenjem in rahlim razočaranjem, ampak na koncu prevlada navdušenje.
V torek sem šla po dolgem času v službo s kolesom in se domov vračala po Trubarjevi ulici in popolnoma presenečena zagledala trgovino Šivilja in the House - trgovinica namenjena šivanju krpank, da se izrazim po slovensko (oziroma patchworkov ali quiltov mednarodno). Danes pa sem si vzela deset minut časa, da sem si ta mali raj tudi ogledala. Ponujajo različno blago, dodatke, opremo in celo tečaje ob zelo prijazni postrežbi.
Nekaj takega sem močno pogrešala v naši mali, ljubi Sloveniji, občudovala v različnih internetnih trgovinah in vzdihovala zaradi ogromnih poštnin.
Skratka veliko razlogov za navdušenje.

Zakaj sem pa razočarana?
Ker se je na dnu moje duše, nekje potlačena skrivala idejica, da bi "ko bi bila velika" imela neko tako trgovinico. Z dodatkom aparata za kavo in čajnika in dnevno svežega peciva, da bi lahko združila dva svoja hobija oziroma veselji.

Ker pa seveda nisem tako podjeten in avanturističen tip človeka, da bi pustila trenutno službo in se podala v samostojne vode in ker so moje šiviljske sposobnosti pravzaprav ljubiteljske in daleč od profesionalnih, sem izredno vesela, da je nekdo prišel na podobno idejo in bil tako pogumen, da jo je uresničil in da zdaj obstaja kraj kamor grem lahko po material in nasvete.

Skratka na koncu dejansko prevlada navdušenje!

P.S. Naj povem, da se s šivanjem krpank še nisem prav veliko ukvarjala. Pravzaprav imam samo nekaj začetkov, ki sem se jih naučila po brezplačnem internetnem tečaju , ampak blago je uporabno za veliko različnih projektov.





sreda, 5. junij 2013

POLETNA PISARNA / SUMMER OFFICE

Kot sem že obljubila, je čas da razkrijem svojo novo poletno pisarno.

Naše stanovanje ni ravno pretirano veliko, pa še mansardno je. In kar nas je trenutno pet, prostor pa si delimo s tremi računalniki, dvema šivalnima strojema, likalno desko in šiviljsko lutko, veslaško napravo, vsaj tremi dojenčki, množico plišastih igrač in konkretnim številom škatel z lego kockami (poleg vsega ostalega), je prostora lahko hitro premalo. Predvsem pa včasih zmanjka kakšna "luknja" kamor bi se človek umaknil ali zatekel po malo miru.
Zadnjih nekaj let imamo v uporabi še balkon, ki ga nismo uporabljali za kaj dosti drugega kot za sušenje perila. Ob zadnjem obisku priljubljene Švedske trgovine preko meje, sem po dooooolgem razmišljanju in razpravljanju kupila lesene plošče za oblaganje balkonskih tal in tako je naš balkon dobil novo, dosti bolj privlačno podobo.

Bila sem celo tako pridna, da sem naredila posnetke PREJ in POTEM.



As I promised, it's time to reveal my new summer office.

Our apartment is not particularly large, and partially in the attic. There is five of us living here, but we share our living space with three computers, two sewing machines, ironing board and dressmaking dummy, rowing machine, at least three babies, a large amount of plush toys, and quite a few boxes of LEGO blocks (in addition to everything else). As you can imagine there is quickly not enough space for everything and everyone. Sometimes you need a place to hide and there isn't any.
Few years ago we acquired balcony but haven't used it for much more then hanging our laundry to dry. At my last visit to the popular Swedish store across the border, I bought (after a lot of thoughts and discussions) wood panels for balcony floor. And so our balcony got a new, much more attractive appearance.

I even remembered to take BEFORE and AFTER pictures.



PREJ / BEFORE





POTEM / AFTER




Na žalost od prenove balkona vreme ni ravno omogočalo posedanja v prelepem okolju, ampak glede na to, da se je začel že prvi poletni mesec, čakam nove priložnosti. Takrat pa izpod strehe potegnem klopco, na mizico pripravim pijačo in UŽIVAM.

Trenutno se ukvarjam z mislijo kako na balkon postavit šivalne stroje. Ampak verjetno že rahlo pretiravam, a ne?

Kje se bo pa po novem sušilo perilo, pa tudi še ne vem.


Unfortunately, after the renovation of the balcony the weather is not exactly allowing me to sit end enjoy the beautiful surroundings, but hopefully the summer is jut around the corner (it is already June). When it warms up a little bit, I will pull the bench from under the roof, prepare the table and enjoy a drink.

I am trying to think of a way to bring my sewing machines out, but I am probably slightly exaggerating, or am I not?


I also haven't figured out where we will hang our laundry now.



sreda, 22. maj 2013

KONČNO / FINALLY

Z obžalovanjem moram priznati, da je od zadnje objave minilo toliko časa, da moram kar malo pomislit kako se zadevam streže.
V zadnjem času je bilo zalo naporno obdobje (hm, če pomislim, kdaj pa ni) in bila sem tako fizično kot psihično zelo utrujena. Kljub vsemu mi je uspelo kar nekaj narediti in ustvariti, ampak zvečer, ko je ponavadi moj čas za objave na blogu, pa mi je zmanjkalo štrene. Ne samo, da nisem bila sposobna tvoriti stavkov, ampak sem ponavadi ob devetih zvečer že spala.

Prejšnji teden pa se je zgodilo nekaj tako pomembnega, da se moram pohvaliti tudi tukaj. Zadeva sicer ni idealna, je daleč od tistega kar bi imela in še dlje od mojih sanj, ampak začetek je pa vseeno.

Imam namreč svojo MIZO. 

To je bila že zelo dolgo moja želja, ki pa se ni in ni hotela uresničiti. V pripravi je načrt za še eno mizo, v temnem kotičku mansarde, trenutna pa je dobila mesto na prehodu iz kuhinje v dnevno sobo, točno ob oknu. Kaj hočem lepšega. 

Zdaj pa novim zmagam naproti!

P.S. To objavo sem napisala v svoji "poletni pisarni", ki jo bom razkrila v naslednji objavi.




Sadly I have to admit that it has been almost two month since my last post.

These two months were really exhausting (um, if I think about it, which month is not) and I was both physically and mentally very tired. Nevertheless, I managed to do quite a few things and create some stuff, but in the evenings when it is usually my time to post on the blog, I was so ran down that I was not able to produce sentences and was usually asleep by nine o'clock.

Last week something happened, something so important that I have to share it here. The thing is far from ideal, it is not at all what I would like to have even further from my dreams, but it is a start anyway.

I have my own DESK.

This has been on my wish list for a very long time, but somehow it did not happen. We also have a plan for another table in a dark corner of our living room (tucked under the roof).
My brand new desk is placed between the kitchen and the living room, right next to a window. What would I want more?

Now let's get busy!

P.S. This post was written in my "summer office". Wait for the next post.

torek, 26. marec 2013

MATERINSKI DAN / MOTHER'S DAY

Včeraj smo v Sloveniji praznovali materinski dan.

Saj ne, da ga prav aktivno praznujem, se pa vsako leto razveselim kakšnega izdelka, ki ga otroci prinesejo iz vrtca ali šole. Sreča je v malenkostih, pozornostih in zavedanju, da nekdo pomisli nate.

Tako se je moj materinski dan začel že krepko pred sedmo uro zjutraj, ko sem na poti v službo prejela nasmeh in pozdrav neznanca. Nadaljeval se je z objemom sodelavca vsem mamam.
Vrhunec pa dosegel, ko mi je preponosna Manumajčica št. 2 izročila darilce, ki ga je v vrtcu izdelala zame.



It was Mother's Day in Slovenia yesterday.

Not that I actively celebrate this holiday, but each year I am happy and proud when my children hand me the presents they made in kindergarten or school. Joy is the little things, attention you get from another person and knowing that someone thinks of you.

This year’s mother's day began well before seven o'clock in the morning when I received a smile and greeting from a complete stranger on my way to work.
Later a got an embrace form a colleague (he was giving them to all the mothers at work).
The highlight was, when my proud Manugirl No.2 handed me her gift.




Zdaj imam vsaj mavrico, če že sonca noče biti.

At least I have a rainbow now, if the sun refuses to shine.



Dan se sicer ni končal tako lepo kot začel, saj je Manumajčica št. 1  v nedeljo, po dveh tednih zdravja, ponovno zbolela in sem zaradi nje bedela do skoraj ene ure ponoči (med drugim sem študirala znake akutnega vnetja slepiča). Ampak to paše k materinstvu, je tako?
Če hočeš praznovati materinski dan, moraš biti mama in se spopasti z vsem kar spada k tej vlogi.

Danes se seveda ne počutim ravno blažene v svoji materinski vlogi, ampak bi jo raje zamenjala za vlogo medveda med zimskim spancem.

Me pa pokonci drži misel, da sem pretekli vikend izdelala torbico, ki bo darilo za neko mamo.

Te mame sicer osebno ne poznam, poznam pa njeno hči, ki je izbrala obliko torbice in imela glede blaga samo eno željo - da so na torbici mačke. Ostalo pa je bilo prepuščeno moji umetniški svobodi.











In torbica je polna mačk, krasnih mačk.

Ob pogledu na torbico je še kar nekaj mam (in hčera) izrazilo željo, da bi imele kakšno mojo torbico. Vključno z mojo mamo!










The day did not end as well as it started because Manugirl No.1 fell ill on Sunday, just two weeks after previous illness and I was awake almost until one o’clock in the morning because of her (among others I studied signs of acute appendicitis). But it is a part of motherhood, right?
If you want to celebrate Mother's Day, you have to be a mom and that means you have to deal with all that comes with this role.

Today, of course, I do not feel really blessed in this role of being a mother and I would prefer to switch roles with a bear during hibernation.

But I have one thing that keeps me happy. I made a bag last weekend, which will be a gift for a mom.



I do not know this mom personally, but I know her daughter. The daughter chose the pattern for the bag and had one wish regarding fabric – there should be cats on the bag. The rest was left to my artistic freedom.
And the bag is full of cats, wonderful cats.


Seeing this bag, quite a few mothers (and daughters) want a bag made by me.
Including my own mother!













nedelja, 24. marec 2013

TORBICA ZA LIČILA / MAKE-UP BAG

Zadnje čase stalno nekaj ustvarjam, kuham in pečem. Za objave na blogu pa mi zmanjka časa in zagona. Sem pa resnično vesela koliko mi je že uspelo ustvariti v letošnjem letu.

Začelo se je z januarskim obiskom pri moževi teti. Takoj sem dobila idejo, da bi ji sešila torbico za kozmetične pripomočke - podobno kot sem jo sešila za srečelov.

Vse potrebno je bilo doma, tako da smo bili hitro pripravljeni za obisk.




Lately I am constantly creating, cooking or baking something. But when it comes to posting on my blog I don’t have any energy or time left. But I'm really happy how much I already created this year.

It started with the visit to my husband's aunt in January. As soon as we got the invitation I decided to sew a make-up bag - like the one I sewed for the raffle.

I had all I needed at home, so we were soon ready to go for a visit.





Le kaj se skriva notri?

I wonder what is hiding inside.




sobota, 9. marec 2013

8. MAREC / MARCH 8

Sama nikoli nisem bila pristaš ali ljubitelj osmega marca, pokazati pa moram letošnjo bero cvetja.

Na željo Manumajčice št.1 smo se ženske iz naše hiše lotile izdelave rožic iz krep papirja.



S končnim izidom sem več kot zadovoljna in bogatejša za šopek rož.








I have never been a fan of March eighth, but I have to show you the flowers I got this year.

Manugirl No.1 wanted to make me something. So the women in our house sat down and made flowers from crepe paper.

I am more than satisfied with the final result and I am richer for a bouquet of flowers.




Še posebej ponosna sem na rožico, ki jo je popolnoma samostojno izdelala še ne štiriletna Manumajčica št.2.

I am especially proud of the flower, which Manugirl No.2 made completely herself (she is not even four years old).



nedelja, 3. marec 2013

SONČEK / SUNSHINE

Končno nekaj lepega vremena tudi v naši kotlini. Po dolgotrajni oblačnosti in megli da sonce človeku nove energije in zagona.

Če človek le lahko uživa v njegovih toplih žarkih.

Na žalost sva z Manumajčico št.1 obsojeni na stanovanje in opazovanje sonca skozi okna.
Počitnice se počasi zaključujejo in Manumajčica št.1 si jih je podaljšala z boleznijo, ki vedno bolj izgleda kot gripa.
Mene pa tudi daje viroza, ki sem jo verjetno podedovala od Manumajčice št.2, saj imam podobne znake kor jih je imela ona v začetku tedna (boleče grlo, uho in zdaj tudi vneto oko).
Bolezen gostimo že deset dni in očitno jo bomo še.

Zdravi družinski člani so šli danes uživati na sonce in začeli s prvimi pomladanskimi opravili na vrtu - obrezovanjem kivija.

Medtem pa sem jaz prinesla malo sonca v kuhinjo na drugačen način.






Finally we have some nice weather in our valley. After long period of cloudy and foggy weather it gives you new energy.

But you have to be able to enjoy the sunshine.

Unfortunately I am sentenced to indoors with Manugirl No.1 and we can only observe the sun through the windows.
Holiday is ending and Manugirl No.1 is going to extend them with illness, which increasingly looks like flu.
I personally am fighting a virus which I probably inherited from Manugirl No.2, since I have similar symptoms like she had in the beginning of the week (sore throat, ear pains and now a sore eye).
We have disease in our hose for ten days and obviously we will have it some more.

The healthy family members have gone to enjoy the sun and begun with gardening - pruning the kiwi.

And meanwhile I brought a little sunshine into the kitchen in a different way.